Jedro

Izrek sklepa nasprotuje razlogom v sklepu oziroma razlogi v sklepu glede na izrek niso razumljivi, zato obeh izpodbijanih sklepov ni moč preizkusiti.

Izrek

I.Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi, izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 11. 2. 2026 sklenilo, da se do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari zadrži izvršitev odločb toženca št. ... z dne 15. 1. 2026 in št. ... z dne 15. 1. 2026 v delu, v katerem je odločeno, da je tožnica od 7. 1. 2026 do 7. 4. 2026 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 3 ure dnevno zaradi bolezni in od 8. 4. 2026 do 8. 7. 2026 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno zaradi bolezni (I. točka izreka). V preostalem je predlog za izdajo začasne odredbe (za ugotovitev, da je tožnica od 7. 1. 2026 do 8. 7. 2026 dalje začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu in da je toženec dolžan tožnici začasno izplačevati nadomestilo plače v višini 100 % osnove iz naslova nadomestila za bolniško odsotnost do pravnomočnosti odločitve v predmetni zadevi) zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da ugovor in pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita njene izvršitve (III. točka izreka), in da bo o stroških postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo sodišče odločilo s končno odločbo (IV. točka izreka).

2.O ugovoru toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa o začasni odredbi je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom z dne 4. 3. 2026 in ga zavrnilo.

3.Tožnica je zoper II. točko izreka sklepa z dne 11. 2. 2026 vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bilo z odločbama, katerih izvršitev je zadržana, odločeno o tem, ali je tožnica začasno nezmožna za delo oziroma zmožna za delo v omejenem obsegu. Zadržanje izvršitve odločb toženca, brez ugoditve predlogu tožnice tudi v preostalem delu ustvarja položaj, v katerem vprašanje delazmožnosti tožnice ostaja neurejeno. Izrek sklepa o začasni odredbi je neizvršljiv. Odločitev toženca o delazmožnosti se ne sme izvršiti, hkrati pa ni začasno (do izvršitve) urejeno vprašanje, ali je tožnica zmožna ali nezmožna za delo. Zaradi tega ni jasno, ali se je dolžna vrniti na delo ali ne. Z izdano začasno odredbo ni dosežen namen regulacijske začasne odredbe, tj. začasno pravno varstvo strank, dokler ni odločeno o glavni stvari, da bi se preprečil nastanek težko popravljive škode. Če bi II. točka izreka sklepa o začasni odredbi ostala nespremenjena, bi bila situacija enaka, kot da začasna odredba nikoli ne bi bila izdana, hkrati pa tudi ne nobena od odločb toženca. Sodišče je ugotovilo, da je izkazan pogoj nevarnosti težko nadomestljive škode. Tožnica pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča, vendar ne razume, čemu je prišlo do zaključka kot je izkazan v II. točki izreka sklepa o začasni odredbi. Iz obrazložitve izhaja zaključek sodišča, da vrnitev tožnice na delo ni mogoča in da se do pravnomočne odločitve o glavni stvari na delo ne bo vrnila, zaradi obstoja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Kljub temu pa takšna ugotovitev ne izhaja iz izreka sklepa o začasni odredbi. Ta vprašanja delazmožnosti sploh ne ureja, kar pa ni v skladu z obrazložitvijo sklepa o začasni odredbi. Napačno je tolmačenje, da začasne odredbe ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom. V določenih primerih je nenadomestljivo škodo mogoče preprečiti le, če je vsebina predloga začasne odredbe enaka kot vsebina tožbenega zahtevka. Vzpostavitev prejšnjega stanja za tožnico, za primer, če bi sodišče ob izdaji sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek, v celoti ne bo mogoča, saj se tožnica na delo ne more vrniti za nazaj. Vendar pa takšen zaključek ni v skladu z namenom regulacijske začasne odredbe in s pravico do sodnega varstva. Tudi sicer pa bi bilo prejšnje stanje mogoče vzpostaviti. Tožnica je že več let odsotna z dela zaradi bolniškega staleža, kar pomeni, da nadaljnja odsotnost za toženca organizacijsko ne predstavlja presenečenja. Po drugi strani pa je vzpostavitev prejšnjega stanja mogoča z vidika izplačevanja nadomestila plače, ki bi ga tožnica v primeru izdaje za njo negativne sodne odločbe lahko vrnila tožencu. Izvršitev izpodbijanih odločb bi tožnici povzročila hujše neugodne posledice, saj bi lahko pomenila poslabšanje njenega zdravja, medtem ko bi za toženca predstavljala večinoma finančno posledico. Vprašanje začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu je neločljivo povezano s pravico do nadomestila plače v višini 100 % osnove iz naslova bolniške odsotnosti. Priglaša stroške pritožbe.

4.Zoper sklep z dne 4. 3. 2026 je toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper I., III. in IV. točko sklepa o začasni odredbi z dne 11. 2. 2026. Sklep o začasni odredbi z dne 11. 2. 2026 je nepravilen in nezakonit, saj niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po določbi 70. člena ZDSS-1 in 272. člena ZIZ. Iz odločbe drugostopenjskega organa je razvidno, da je bila pregledana celotna zdravstvena dokumentacija tožnice, vključno z izvidom psihiatra z dne 6. 1. 2026. V skladu s priporočili je utemeljeno vračanje na delo preko skrajšanega delovnega časa. Kar se tiče verjetnosti, da bi tožnica izgubila zavest prav na delovnem mestu, toženec poudarja, da sta v medicinski dokumentaciji evidentirana zgolj dva dogodka kot posledica anamnestično navedene sinkope - poškodba dne 21. 10. 2021 (pred več kot 4 leti) in dne 19. 3. 2023. Ob obeh dogodkih je bila tožnica kardiorespiratorno stabilna (brez hipotenzij), brez nevroloških izpadov, tudi ne ob odpustu po obdobju opazovanja zaradi poškodbe glave. Za dela z računalniškimi zasloni je potrebna vidna ostrina vsaj 0,8 brez korekcije ali s korekcijo, kar je podano pri tožnici. Binokularni dvojni vid pri določenem položaju zrkel ni opredeljen kot omejena delazmožnost ali invalidnost, razen v posameznih poklicnih skupinah. Navedeno zdravstveno stanje ne omejuje delazmožnosti tožnice za delo za računalnikom. Dvojni vid se poslabša s trajanjem obremenitve (utrujenost oči), zato je bila izvedena postopnost vračanja na delo (tudi zaradi psihiatričnega stanja) za namen okrepitve očesnih mišic kot rehabilitacijsko-terapevtskega ukrepa. Po dolgotrajnem bolniškem staležu bi bilo za tožnico postopno vračanje na delo koristno, ne pa škodljivo. Ni jasno katere tožničine navedbe ter katera dokumentacija glede verjetnosti obstoja terjatve bi bila prepričljivejša od ugotovitev organov toženca, ki so specializirani za presojo delazmožnosti zavarovancev. Če sodišče z začasno odredbo odloči, da se izvršitev odločb toženca zadrži, s tem poseže v avtonomno presojo imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije in brez izvedenskega postopka, ki je sicer potreben za končno odločitev, šteje, da je zavarovanec še vedno nezmožen za delo. Glede na sodno prakso je obstoj težko nadomestljive škode potrebno ugotavljati restriktivno. Pri tožnici v primeru, da bi opravljala delo, nastanka resnih posledic oz. težko nadomestljive škode ni pričakovati. Toženec je bil pripravljen tožnici še dodatno olajšati opravljanje dela s tem, da bi ta opravljala zgolj delo v pisarni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ter sklep o začasni odredbi z dne 11. 2. 2026 v ugodilnem delu razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

5.Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka navedbe toženca in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožbi sta utemeljeni.

7.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je podana kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in sicer da sta izpodbijana sklepa obremenjena s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.1 Takšna kršitev je med drugim podana, če sodbe ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sodbe nerazumljiv ali če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe.

8.Tožnica je skupaj s tožbo predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se odloži izvršitev dveh dokončnih odločb toženca z dne 15. 10. 2026, ugotovi, da je tožnica od 7. 1. 2026 do 8. 7. 2026 dalje začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu, in da je toženec tožnici dolžan začasno izplačevati nadomestilo plače v višini 100 % osnove iz naslova nadomestila za bolniško odsotnost.

9.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 11. 2. 2026 sklenilo, da se do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari zadrži izvršitev dveh odločb toženca z dne 15. 10. 2026. V preostalem delu, tj. na ugotovitev, da je tožnica od 7. 1. 2026 do 8. 7. 2026 dalje začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu in da je toženec dolžan tožnici začasno izplačevati nadomestilo plače v višini 100 % osnove iz naslova nadomestila za bolniško odsotnost do pravnomočnosti odločitve v predmetni zadevi, pa je predlog zavrnilo.

10.Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 70. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) in 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po presoji sodišča prve stopnje je tožnica verjetno izkazala obstoj terjatve in sočasno pogoj nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode, niti ni podana nevarnost, da bi tožencu nastala večja nepopravljiva škoda.

11.Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obrazložitev sodišča prve stopnje o izpolnjenih pogojih za izdajo začasne odredbe ne izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 11. 2. 2026. Z dokončno odločbo toženca št. ... z dne 15. 1. 2026 je zdravstvena komisija spremenila odločbo imenovanega zdravnika z dne 2. 12. 2025, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 7. 1. 2026 dalje zmožna za delo. Istega dne je zdravstvena komisija izdala odločbo št. ..., s katero je spremenila sklep z dne 22. 12. 2025, s katerim je bil predlog z dne 8. 12. 2025, ki ga je za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo tožnice za čas od 7. 1. 2026 dalje vložil osebni zdravnik, zavržen.

12.Odločitve sodišča prve stopnje, s katero je odložilo izvršitve dveh dokončnih odločb toženca z dne 15. 1. 2026, pomeni, da se je (začasno) vzpostavilo stanje, kot je bilo pred njuno izdajo, torej stanje iz prvostopenjske odločbe imenovanega zdravnika z dne 2. 12. 2025 in sklepa imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2025.

13.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 11. 2. 2026 je sodišče prve stopnje izhajalo iz ugotovitev, da bi izvršitev izpodbijanih dokončnih odločb toženca in tožničina vrnitev na delo, tožnici povzročilo hujše neugodne posledice, saj bi lahko pomenila poslabšanje njenega zdravstvenega stanja, medtem ko bi za toženca predstavljala večinoma finančno posledico. Enako izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa z dne 4. 3. 2026, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru toženca.3

14.Očitno je torej, da je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe v pretežnem delu štelo za utemeljen, ker pa takšen zaključek ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa z dne 11. 2. 2026 in posledično tudi ne iz izpodbijanega sklepa z dne 4. 3. 2026, pritožbeno sodišče zaključuje, da izrek sklepa nasprotuje razlogom v sklepu oziroma, da razlogi v sklepu glede na izrek niso razumljivi, zato obeh izpodbijanih sklepov ni moč preizkusiti.

15.Tako ni mogoče ugotoviti niti ali se mora tožnica vrniti na delo ali ne. Z zadržanjem izvršitev odločb toženca z dne 15. 10. 2026 namreč niso nastali pravni učinki, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o začasni odredbi, zato preizkus tudi ni mogoč v zvezi z odločitvijo, s katero je sodišče odločilo o ugovoru toženca (sklep z dne 4. 3. 2026).

16.Ker pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve določb postopka zaradi njene narave ne more samo odpraviti, je pritožbama ugodilo, izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku postopati tako, da bo ugotovljene kršitve ustrezno odpravilo in se bo sprejeta odločitev lahko preizkusila.

17.Do vsebinskih pritožbenih navedb tožnice in toženca se pritožbeno sodišče glede na ugotovljene procesne kršitve ni opredelilo in niso predmet pritožbenega preizkusa.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Na kar smiselno opozarja tudi tožnica v pritožbi zoper II. točko izreka sklepa z dne 11. 2. 2026.

2Z obema dokončnima odločbama je odločeno, da je tožnica od 7. 1. 2026 do 7. 4. 2026 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 3 ure dnevno (bolezen) in od 8. 4. 2026 do 8. 7. 2026 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno (bolezen).

3Sodišče je navedlo, da bi tožnici z vrnitvijo na delovno mesto lahko nastala škoda na njenem zdravju.