Jedro

Tožnik je prošnji za BPP priložil izpisek iz transakcijskega računa banke G., iz katerega ne izhaja blokada transakcijskega računa dne 13. 11. 2020, niti na dan izdaje odločbe 18. 11. 2020. Tožnik je v prošnji za BPP torej predložil dokaz, iz katerega je izhajalo, da nosilni razlog za zavrnitev njegove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev socialno šibki osebi ni bil pravilno ugotovljen. Toženka tega dokaza ni upoštevala oziroma ga je celo prezrla ter je posledično napačno uporabila prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki organu nalaga, da se upošteva okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Neupoštevanje in neopredelitev do predloženih dokazov pa pomeni tudi kršitev določb postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča RS, Bpp 262/2020 z dne 18. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo E. sklada, št. 36023-269/2020-9/2020 z dne 18. 11. 2020. V obrazložitvi je navedla, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Iz obrazložitve odločbe E. sklada izhaja, da mu nepovratna finančna spodbuda kot socialno šibki osebi ni bila dodeljena, ker je bil E. sklad 13. 11. 2020 obveščen, da ima tožnik blokiran transakcijski račun ter je tako že na prvi pogled jasno, da tožnik s tožbo zoper izpodbijano odločbo nima verjetnih izgledov za uspeh, saj v času odločanja ni izpolnjeval pogojev za pridobitev nepovratne finančne spodbude socialno šibki osebi, poleg tega pa v nobeni izmed prošenj ni zanikal dejstva, da je (bil) njegov osebni račun blokiran.

2. Tožnik uvodoma ugovarja, da je toženka pri svoji meritorni presoji, ali je zadeva "očitno nerazumna", presegla svoj delokrog meritornega odločanja, ker je okoliščino, da je bil E. sklad obveščen o blokadi, štela za ugotovljeno dejstvo, kar je popolnoma napačno. Poudarja, da E. sklad v postopku obravnave vloge tožnika nikoli ni neposredno kontaktiral, da bi o njem neposredno zahteval določene informacije. V obrazložitvi ni naveden avtor e-sporočila, kdo je informacijo posredoval in ali je toženka informacijo preverila. Odločba je tako v bistvenih delih popolnoma neobrazložena in je ni mogoče preveriti, kar je absolutna bistvena kršitev določb zakona, 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Poleg tega E. sklad e-sporočila ni posredoval tožniku v izjavo, gre pa za ključno ugotovitev, na katero je E. sklad v celoti oprl svojo obrazložitev, torej je ravnal v nasprotju z 9. členom ZUP. Podredno opozarja na nezakonitost Splošnih pogojev E. sklada, konkretno v drugem odstavku 3. člena, ki niso prilagojeni vsebini javnega razpisa. Argumenti tožnika, ki se nanašajo na nezakonitost odločbe E. sklada, so daleč od ugotovljene očitne nerazumnosti, kot brez podlage in vsebinsko prazno ugotavlja Služba za BPP - toženka. Toženka je vsebinsko presojala obstoj blokade tožnika, čeprav ga E. sklad nikoli ni preverjal. Iz odločbe izhaja zgolj, da je bil seznanjen. Tožnik prilaga dopis osebne banke, iz katerega izhaja, da ima vse obveznosti poravnane in nima nobene blokade. Toženka nerazumno šteje tožniku v škodo, da v prošnji za Bpp ni zanikal dejstva, da njegov osebni račun ni bil blokiran. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča IV U 130/2013 v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je s tem, ko je toženka presojala utemeljenost tožbenega zahtevka, že posegla v vsebinsko odločanje, za kar pa ni pristojna. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo E. sklada, zaradi neizpolnjevanja objektivnega kriterija, kot ta izhaja iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

6. Da je zadeva, vložitev tožbe zoper odločbo E. sklada, očitno nerazumna, je toženka presodila na podlagi nosilnega razloga, ki iz odločbe E. sklada izhaja, blokada tožnikovega transakcijskega računa, o čemer je bil E. sklad obveščen 13. 11. 2020, Splošni pogoji poslovanja E. sklada pa v šesti alineji drugega odstavka 3. člena določajo, da do spodbud E. sklada niso upravičeni tisti, ki imajo blokiran transakcijski račun.

7. Toženka je na podlagi navedenega nosilnega razloga iz odločbe E. sklada zaključila, da je tako že na prvi pogled jasno, da prosilec s tožbo zoper izpodbijano odločbo nima verjetnih izgledov za uspeh, ker v času odločanja ni izpolnjeval pogojev za pridobitev nepovratne finančne spodbude socialno šibki osebi, poleg tega pa v nobeni izmed prošenj ni zanikal dejstva, da je (bil) njegov osebni račun blokiran. Zadnje navedeno, da prosilec v nobeni izmed prošenj ni zanikal dejstva, da je bil njegov osebni račun blokiran, pa ni skladno s podatki upravnega spisa. Tožnik je namreč prošnji za BPP priložil izpisek iz transakcijskega računa banke G., iz katerega ne izhaja blokada transakcijskega računa dne 13. 11. 2020, niti na dan izdaje odločbe 18. 11. 2020. Tožnik je v prošnji za BPP torej predložil dokaz, iz katerega je izhajalo, da nosilni razlog za zavrnitev njegove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev socialno šibki osebi ni bil pravilno ugotovljen. Toženka tega dokaza ni upoštevala oziroma ga je celo prezrla ter je posledično napačno uporabila prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki organu nalaga, da se upošteva okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Neupoštevanje in neopredelitev do predloženih dokazov pa pomeni tudi kršitev določb postopka.

8. Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter je bilo posledično tudi napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

9. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.