Jedro

Po določbi 643. člena OZ mora podjemnik v primeru prekoračitve dogovorjenih del o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Ker tožnik glede zatrjevanih naknadnih del ni dokazal, da bi o prekoračitvi del obvestil toženca, mu sodišče utemeljeno ni priznalo terjatve za plačilo zneska, ki presega dogovorjena dela v predračunu.

V skladu z ZOdvT se nagrada za redno pravno sredstvo – ugovor v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se priznani znesek pravdnih stroškov v višini 1.292,52 EUR zniža na 1.097,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je sodišče prve stopnje zavrnilo in ji posledično naložilo, da toženi stranki povrne 1292,52 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP) po svoji pooblaščenki pritožuje tožnik ter v bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je tožnik določena dela opravil že pred izdajo predračuna št. 2/07 z dne 11. 3. 2007, kar sta na zaslišanju potrdila tudi toženec in njegova žena. Predračun je tako obsegal zgolj montažo in dobavo tistih elementov, ki se jih vgradi po izdelavi tlakov. Napačen je nadalje zaključek sodišča, da sta se pravdni stranki pred izdajo predračuna dogovorili tudi o dobavi in montaži toplotne črpalke in na splošno o postavitvi kotlovnice. V zvezi z navedenim je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem predlaganih prič. Te bi namreč vedele povedati o poteku izvedbe del in s tem potrdile zatrjevani tok dogodkov. Pritožnik prereka tudi dokazno oceno sodišča, ki je večjo težo podelilo izpovedbi toženca in priče J. Ž.. Meni, da na nekonsistentnost toženčeve izpovedbe kaže njegovo zanikanje prejema računa št. 13/07 z dne 16. 8. 2007. Sodišču nadalje očita zmotno uporabo materialnega prava, saj med strankama ni bilo dogovorjeno plačilo na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom. Ponudba (predračun) namreč ni vsebovala specifikacije del, kar kaže na to, da je bil dogovorjen obračun glede na dejansko porabljen material in opravljeno delo. Vztraja pri trditvah, da sta se pravdni stranki poleg dobave in montaže toplotne črpalke s povezovalnimi sistemi (hranilniki toplote in sončnimi kolektorji), dogovorili tudi za izdelavo talnega ogrevanja in postavitve celotne kurilnice s Pantherm pečjo. Ker je tožena stranka dala večje naročilo, je bil potreben dodaten obseg dela in materiala, kot je bil predviden v predračunu. Izpostavlja tudi napačen izračun pravdnih stroškov, saj se nagrada za ugovor v postopku izvršbe všteva v nagrado za pravdni postopek (tar. št. 3100).

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi in sprejema dokazno oceno. Sodišče prve stopnje si je subjektivno prepričanje o navedenih dejstvih ustvarilo na podlagi ocene posamičnih dokazov, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega dokaznega postopka, kot to narekuje določba 8. člena ZPP. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče tako ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama s podpisom predračuna št. 2/07 z dne 10. 4. 2007 (v nadaljevanju: predračun) sklenjena pogodba o delu, s katero se je tožnik zavezal tožencu, da mu bo za plačilo 12.223,61 EUR izvedel centralno napeljavo v njegovi stanovanjski hiši. Da je predračun vseboval vsa izvedena dela na objektu, potrebna za izvedbo centralne napeljave, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank, priče J. Ž. in listinske dokumentacije. Ob tem sodišče utemeljeno ni zaslišalo s strani tožnika predlaganih prič (S. S., I. P. in J.J.), saj naj bi slednje izpovedale o obsegu izvedenih del na toženčevi stanovanjski hiši, kar pa v konkretnem primeru ni sporno. V zvezi s spornim dejstvom, in sicer ali so bila vsa izvedena dela zajeta s predračunom, pa je sodišče utemeljeno verjelo izpovedbi tožene stranke, saj je bila ta podprta z izpovedbo njegove žene in predračunom, ki je po vsebini (brez specifikacije) praktično enak računu št. 13/07 z dne 16. 8. 2007 (priloga A2, v nadaljevanju: račun), le njegov znesek je še enkrat višji. Ker so bile trditve in izjave tožene stranke nekonsistentne (razlike v izpovedbi, katera dela naj bi bila izvedena pred izdajo predračuna in katera po tem) ter nelogične (znesek v predračunu naj bi določil kar toženec, predračun je bil zgolj navidezen, čeprav je bil plačan s strani toženca, itd.), jim sodišče utemeljeno ni verjelo. Pritožbeno sodišče se v tem delu v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na ugotovitve sodišča v točki 8 sodbe.

6. V zvezi s pritožbenim očitkom napačne uporabe materialnega prava, pritožnik zmotno meni, da je sodišče štelo, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno plačilo z izrecnim jamstvom. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje med pravdnima strankama dogovorjeno plačilo na podlagi izračuna brez izrecnega podjemnikovega jamstva po tretjem odstavku 643. člena OZ (primerjaj 11. točko sodbe). Po navedeni določbi mora podjemnik v primeru prekoračitve dogovorjenih del o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Ker tožnik glede zatrjevanih naknadnih del ni dokazal, da bi o prekoračitvi del obvestil toženca (izpovedal je celo, da je specifikacijo izvedenih del vodil sproti, z njo pa toženca ni seznanil – primerjaj zapisnik na list. št 47), mu sodišče utemeljeno ni priznalo terjatve za plačilo zneska, ki presega dogovorjena dela v predračunu.

7. Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava glede odmere pravdnih stroškov. V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (1) (v nadaljevanju: ZOdvT) se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le-ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe (tar. št. 3100). Sodišče prve stopnje bi tako moralo nagrado za redno pravno sredstvo – ugovor (tar. št. 3468) v višini 204,60 EUR všteti v nagrado za postopek (tar. št. 3100) v višini 443,30 EUR. Toženi stranki bi tako skupaj z nagrado za narok (tar. št. 3102) v višini 409,2 EUR, pavšalnim zneskom materialnih stroškov (tar. št. 6001) v višini 20 EUR, DDV v višini 174,44 EUR ter sodno takso za ugovor (50 EUR) moralo priznati zgolj 1.097,00 EUR pravdnih stroškov.

8. Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako (6. alineja 358. člena ZPP), da je odmerjeni znesek stroškov, prisojenih toženi stranki ustrezno znižalo. V preostalem delu je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani niti izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, saj je pritožnik s pritožbo uspel le v neznatnem delu(2).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Uradni list RS, št. 67/2008 s spre.

(2) Uspel je le v neznatnem delu pravdnih stroškov (za 1,4 %, tj. za 195,52 EUR od izpodbijanih 13.844,52 EUR ).