Jedro

Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe z dne 5. 2. 2020 (I. točka izreka), toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 854,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 366,00 EUR od 1. 10. 2018 in od zneska 488,00 EUR od 24. 9. 2020 (II. točka izreka) ter ji povrniti stroške postopka v višini 251,33 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo (po vsebini pa le zoper II. in III. točko izreka) se je pritožila tožena stranka ter predlagala ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela odločbe.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Tožena stranka navaja, da je dne 6. 10. 2020 plačala del vtoževane terjatve – po njeni navedbi za račun tožeče stranke št. 18-360-0008602. Vendar pa s to navedbo v pritožbenem postopku ne more uspeti. Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.

7. Glede drugega dela vtoževane terjatve po računu št. 19-360-0007653 pa tožena stranka navaja, da naj bi v letu 2019 prenehala potreba po storitvah tožeče stranke, kar naj bi sporočila tožeči stranki. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki se po prvem odstavku 337. člena ZPP ne upošteva, prav tako pa s to navedbo tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen (prvi odstavek 458. člena ZPP). Glede na navedeno tudi v tem delu tožena stranka ne more uspeti.

8. Ker se tožena stranka zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka pritožuje v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).