Jedro

V vlogi, v kateri stranka predlaga obvestitev tretjega o začeti pravdi, mora stranka navesti razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda. Pravilno prvostopenjsko sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče ne preverja utemeljenosti strankine zahteve, naj tretjega obvesti o pravdi. To pa posledično pomeni, da mora razloge za morebitno priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo pojasniti in izkazati pretendirani stranski intervenient.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za stransko intervencijo družbe M. d.o.o. …

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za stransko intervencijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča je tožena stranka z vlogo z dne 25.1.2016 predlagala, da se kot stranskega intervenienta na strani tožene stranke v predmetno pravdo povabi družbo M. d.o.o. Prvostopenjsko sodišče je navedeno vlogo tožene stranke po presoji pritožbenega sodišča pravilno presojalo kot zahtevo sodišču, da družbo M. d.o.o. obvesti o pravdi skladno s prvim odstavkom 204. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S takim obvestilom si namreč stranka zagotovi intervencijski učinek izdane sodbe, obveščeni kot tretji pa pridobi možnost, da v pravdi intervenira.

5. V vlogi, v kateri stranka predlaga obvestitev tretjega o začeti pravdi, mora stranka navesti razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda (prvi odstavek 204. člena ZPP). Pravilno prvostopenjsko sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče ne preverja utemeljenosti strankine zahteve, naj tretjega obvesti o pravdi. To pa posledično pomeni, da mora razloge za morebitno priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo pojasniti in izkazati pretendirani stranski intervenient, kar izhaja iz prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 199. člena ZPP. Ker ni nujno, da se bo tretji kot stranski intervenient pridružil stranki, ki ga je (preko sodišča) obvestila o pravdi, pač pa se lahko pridruži tudi njej nasprotni stranki, pa mora v izjavi o vstopu v pravdo intervenient navesti tudi, kateri stranki se pridružuje kot intervenient. 6. Ker je tožeča stranka nasprotovala v vlogi tožene stranke predlagani intervenciji, iz izjave družbe M. d.o.o. z dne 17.2.2016 pa izhaja le, „da vstopa v pravdo kot stranski intervenient“, jo je prvostopenjsko sodišče dne 26.2.2016 pozvalo, naj v petnajstih dneh pojasni svoj pravni interes za vstop v pravdo, sicer bo sodišče njen predlog za vstop v pravdo zavrnilo.

7. Iz navedenega poziva nedoumno izhaja zahteva sodišča, da svoj pravni interes za intervencijo družba M. d.o.o. utemelji sama in da prvostopenjsko sodišče njene izjave o vstopu v pravdo ne bo štelo kot njeno strinjanje z razlogi tožene stranke in njeno obrazložitvijo pravnega interesa družbe M. d.o.o. za stransko intervencijo v predmetni pravdi. Pritožnica zato ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je stranski intervenient s posredovano izjavo o vstopu v pravdo pripoznal svoj pravni interes, kot ga je navajala in obrazložila toženka. Glede na v pozivu sodišča jasno predstavljene posledice neodziva stranskega intervenienta na poziv k dopolnitvi izjave o vstopu v pravdo, ki so v zavrnitvi priglasitve stranske intervencije, je torej očitno, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo utemeljenosti toženkine zahteve za obvestitev družbe M. d.o.o. o pravdi in njenih razlogih zanjo. Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, tega niti ni bilo dolžno. Neutemeljeno zato pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita bistvene postopkovne kršitve določb 199. do 202. člena ZPP.

8. Ker intervenient svojega pravnega interesa ni pojasnil, je prvostopenjsko sodišče za zavrnitev njegove intervencije imelo podlago v prvem odstavku 200. člena ZPP.

9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP), potem ko ni našlo ob reševanju pritožbe uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih je tožena stranka le zaznamovala, ne da bi jih od nasprotne stranke terjala.