Jedro

Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se prvostopna sodba v obsodilnem delu ter v odločbi o pravdnih stroških spremeni tako, da se v točki I izreka znesek 1.500,00 EUR nadomesti z zneskom 1.000,00 EUR in v točki III izreka znesek 725,70 EUR nadomesti z zneskom 294,90 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke, pritožba tožeče stranke pa v celoti, zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki povrniti za 340,99 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi v primeru plačilne zamude.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2014 dalje (točka I izreka) ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 725,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka III izreka). V presežku je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II Izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki.

3. Tožena stranka prvostopno sodbo izpodbija „iz vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi izpostavlja, da sta se pravdni stranki že v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil z ustavitvijo kazenskega postopka, dogovorili o obojestranskem umiku predloga za kazenski pregon ter se v okviru tega dogovora tudi dogovorila, da iz obravnavanega dogodka drug proti drugemu tudi ne bosta uveljavljala odškodninskega zahtevka. Prvostopno sodišče je tudi zmotno presodilo, da tožnik ni odgovoren za nastali škodni dogodek. Nasprotno, zaradi spora med pravdnima strankama je tožnik soodgovoren vsaj v razmerju 50 %. Zmotno je tudi uporabljeno materialno pravo pri odmeri odškodnine. Ta za celotno nepremoženjsko škodo znaša največ 1.000,00 EUR, upoštevaje 50 % deljeno odgovornost torej 500,00 EUR. Nepravilno je tudi ugotovljen začetek teka zakonskih zamudnih obresti. Te v predmetni zadevi lahko tečejo šele od dne, ko je toženec prejel izvedensko mnenje. Zmotno je tudi ugotovljen pravdni uspeh in v posledici te zmote so tudi nepravilno odmerjeni pravdni stroški. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter zahtevek zavrne, podrejeno predlaga spremembo v skladu s pritožbenimi izvajanji. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V razlogih pritožbe pa obrazlaga kršitev materialnega prava, ki ga je prvostopno sodišče storilo pri odmeri odškodnine za vtoževano nepremoženjsko škodo. Za prestane fizične bolečine bi tožniku morala biti odmerjena odškodnina v znesku 2.500,00 EUR, ne pa 1.000,00 EUR. Nepravilno je tudi ugotovljen pravdni uspeh pravdnih strank, kar je vplivalo tudi na nepravilno odmero pravdnih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku glede vtoževane nepremoženjske škode ter pravilno odmeri pravdne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pravdni stranki odgovora na pritožbo nista vložili.

6. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena. Pritožba tožeče stranke je neutemeljena.

7. Ni sporno, da je toženec dne 18. 9. 2011 tožnika udaril v predel nosu ter mu povzročil prelom nosne kosti in rano na nosu ter udarnino hrbtne strani leve roke. Škodni dogodek je nastal tako, da sta se prvotno na nogometnem igrišču sprla tožnik in toženčev sin K., na kar je tožnik odšel na dom svojega prijatelja oziroma znanca J.Z.. Čez nekaj časa sta toženec in njegova sinova K. ter A. prišla za tožnikom k J.Z., kjer je prišlo do prepira. Med verbalnim prepirom je k tožniku pristopil toženec in ga z roko udaril v predel nosu, zaradi česar je začel krvaveti iz nosu. Toženec je nato odšel iz stanovanja J.Z., pri čemer je toženec še povedal, da ga je ob navedenem dogodku tožnik z nožem porezal po desni roki. Tak potek škodnega dogodka prvostopno sodišče pravilno ugotavlja na podlagi izpovedbe tožnika, katere potrjuje priča J.Z. Enak potek dogodka izhaja iz kazenskega spisa I K 59168/2011, v katerega je prvostopno sodišče vpogledalo v dokazne namene. Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika(1) (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje J.Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca. Do drugačnega zaključka tudi ne privede dejstvo, da pa je bil v tem sporu poškodovan tudi toženec (utrpel je vreznino na desni roki), ker iz izpovedbe priče J.Z. ne izhaja, da je bil napadalec tožnik. Nasprotno, priča pove, da je bil napadalec toženec, kar izhaja tudi iz samega ravnanja toženca, ko je nekaj časa po prvotnem prepiru odšel za tožnikom v stanovanje J.Z. in tam udaril tožnika. Pritožbeni ugovor tožene stranke o deljeni odgovornosti je neutemeljen.

8. Protispisna so tudi pritožbena izvajanja tožene stranke, da sta se pravdni stranki v kazenskem postopku (oba kot obdolženca v kazenskem postopku) odpovedala pravici do uveljavljanja odškodnine v civilnem postopku. Tako toženec kot tožnik sta na glavni obravnavi v kazenskem postopku z dne 27. 8. 2013 (l. št. 52 kazenskega spisa I K 59809/2011) le izjavila „da predloga za pregon drug zoper drugega umikata“, zaradi česar je prvostopno sodišče ustavilo kazenska postopka. Izjave v smeri odpovedi pravice do uveljavljanja odškodnine pa nista podala.

9. Pritožba tožene stranke ima delno prav, da je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 1.000,00 EUR za prestane fizične bolečine in z zneskom 500,00 EUR za prestani strah v posledici zmotne uporabe materialnega prava odmerilo previsoko odškodnino. V posledici udarca je tožnik utrpel prelom nosne kosti brez premika, rano na nosu in udarnino hrbtne strani leve roke. V posledici te poškodbe je trpel dva dni stalne hude telesne bolečine ter srednje intenzitete en teden, bolečine lažje intenzitete so nato trajale še tri tedne, ki so nato prešle v občasne in se približno po dveh mesecih umirile. V posledici poškodbe je trpel nevšečnosti zaradi pregledov v kirurški in ORL ambulanti, izpostavljen je bil RTG sevanju in jemal je zdravila proti bolečinam. Navedena narava poškodbe ter z njo povezana vrsta, intenziteta in trajanje fizičnih bolečin ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju, ob pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 179. člena OZ (2) po presoji pritožbenega sodišča narekujejo odškodnino v znesku 800,00 EUR. Prvostopno sodišče je tudi odmerilo previsoko odškodnino za prestani strah. Dejstvo je, da je tožnik sodeloval v prepiru in tako škodni dogodek zanj ni prestavljal nekega povsem nepričakovanega dogodka. Utrpel je en udarec v predel nosu, zaradi česar je utrpel sicer pravno priznani primarni strah, ki je bil blažji in kratkotrajne narave. Sekundarni strah, kot strah za izid zdravljenja, pa glede na naravo poškodbe tudi ni bil večje intenzitete ter ne trajanja in tako po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo znaša 200,00 EUR.

10. Prvostopno sodišče je začetek teka zakonskih zamudnih obresti presodilo na dan vložitve tožbe. Taka odločitev prvostopnega sodišča je pravilna, ker je v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ(3) - tožba predstavlja začetek pravdnega postopka in je vložena z namenom izpolnitve obveznosti.

11. Po spremenjeni sodbi je tožniku odmerjena odškodnina v znesku 1.000,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je v skladu z določbo 179. člena OZ in v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter s sodno prakso za podobne primere. Nasprotna izvajanja tožeče stranke za zvišanje po sodišču prve stopnje prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo so iz navedenega razloga neutemeljena.

12. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 33,3 %, tožene pa 66,7 %. Upoštevaje navedeni pravdni uspeh, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno odločilo, da tožeči stranki pripadajo pravdni stroški v znesku 2.015,53 EUR, toženi stranki pa 564,13 EUR, je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pobotu povrniti za 294,90 EUR pravdnih stroškov.

13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo bistvene kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

14. Toženi stranki je priznati 66 % pritožbenega uspeha in zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti za 340,99 EUR od 512,00 EUR priglašenih in priznanih pritožbenih stroškov.

Op. št. (1) : Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

Op. št. (2) : Ta določba uzakonja pravno priznane vrste nepremoženjske škode in kriterije za odmero odškodnine.

Op. št. (3) : Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.