Jedro

Subjektivni razlogi ne morejo biti razlog za civilno delitev nepremičnine, ki se sicer da fizično deliti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina, stoječa na parc. št. 2372/3, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku 1847, k.o. S., ki predstavlja solastnino vsakega do 1/2 stanovanjske hiše v Ljubljani, na T. 78a razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička po solastninskih deležih med predlagateljico in nasprotno stranko. Tako je odločilo zato, ker je z izvedbo dokazov ugotovilo, da bivša zakonca ne bi mogla živeti skupaj, kljub razdelitvi stanovanjske hiše na dve etaži, zaradi nerazumevanja med njima, ter zaradi velikih materialnih stroškov, ki bi bili potrebni, da se hiša razdeli na dve zaključeni enoti. Prav tako sta obe stranki bolnika in jima je gibanje v zgornjo etažo bodisi povsem onemogočeno ali oteženo. Predvideva pa tudi, da bi zaradi nerazumevanja med strankama prihajalo do pogostega motenja posesti. Glede na izid postopka je sodišče odločilo, da stranki nosita stroške postopka v sorazmerju z velikostjo njihovih solastninskih deležev.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče odločilo v nasprotju z mnenjem izvedenca gradbene stroke mag. S.J. in v nasprotju z določilom Zakona o nepravdnem postopku, ker je opravilo civilno delitev kljub temu, da zakon določa, da je nepremičnino potrebno razdružiti po fizičnih delih, če je to mogoče. Nadalje navaja, da je neutemeljeno predvidevanje sodišča, da bo prihajalo do motenja posesti. Navede pa tudi, da nasprotni udeleženec res težko hodi po stopnicah vendar, če se sam strinja s tem, da bo živel v zgornjem nadstropju, ne more sodišče zaključiti, da bo prodalo njegov delež hiše zato, ker on težko hodi po stopnicah. Graja tudi trditev sodišča, da strank ni mogoče siliti v neko skupno življenje, zato ker gre v tej zadevi za razdružitev solastnine in ne za razvezo zakonske zveze. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za delitev stvari si mora sodišče prizadevati, da se primarno opravi fizična razdelitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (čl. 122/1 ZNP). Pri tem pa ZNP računa z možnostjo, da fizične razdelitve ni mogoče opraviti in za tak primer določa druge načine delitve (čl. 123/1 ZNP). ZNP v prvem odstavku 123. člena točno določa, kdaj fizična delitev stvari ni mogoča, in sicer le, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti. Pritožnik ima prav, ko navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju z mnenjem izvedenca, iz katerega jasno izhaja, da je možna fizična delitev stvari tako, da vsaka stranka dobi eno stanovanje, določijo pa se tudi skupni prostori, in to po predlogu izvedenca skupni vhod in skupno stopnišče, ki bi bilo v solasti, po katerem bi imeli skupen dostop vsaka do svojega stanovanja ter prostor v kleti, ki pa bi bil točno določen. Prvo sodišče pa je svojo odločitev oprlo predvsem na subjektivne okoliščine, ki kot rečeno, ne morejo biti po zakonu razlog, da se ne opravi fizična delitev. Po drugi strani izvedenčevega mnenja, da bi bili sorazmerno visoki stroški za zgraditev posebnega vhoda za stranko v zgornji etaži, ni mogoče uvrstiti v pravna standarda znatnih sprememb stvari same ali znatnega zmanjšanja vrednosti, kar sta lahko še nadaljnja pogoja za to, da se ne opravi fizična delitev.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 380. čl. ZPP in 37. čl. ZNP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O stroških ni bilo potrebno odločiti, ke niso bili prijavljeni.

Tako bo prvo sodišče v novem odločanju ponovno preučilo izvedeniško mnenje ter na podlagi le-tega opravilo fizično delitev v skladu s prvim odst. 123. čl. ZNP, upoštevalo pa lahko tudi novo navedbo nasprotnega udeleženca, da je pripravljen živeti v nadstropju, kar bo pripomoglo k rešitvi zadeve.