Jedro

Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.

V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso za pritožbo v višini 60,00 EUR, v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) vlagatelja A. A. ter storilcu v plačilo naložilo sodno takso v znesku 40,00 EUR ter stroške postopka v znesku 16,68 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilca zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku in kršitve materialnih določb po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in ustavitev postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (ponovno)1 odločilo o storilčevi ZSV z dne 7. 10. 2020, vloženi zoper odločbo prekrškovnega organa z dne 21. 8. 2020, s katero je prekrškovni organ spoznal storilca za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ker je dne 17. 10. 2019 okoli 13.00 ure v neposredni bližini Osnovne šole v ... zasledoval mladoletno B. B. in njeni dve prijateljici na način, da je kljub temu, da so se mu dekleta umikala in se celo skrile med ciprese, hodil za njimi in ko je B. B. ostala sama hodil za njo kljub temu, da mu je jasno povedala, da jo to moti ter s tem pri njej povzročil občutek strahu.

5. V zvezi z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje navedlo vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni, celoviti in razumljivi, zato pritožbeno preizkušana sodba ni obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. čelna ZP-1. Pritožbenim trditvam, da je povsem izostala obrazložitev glede odgovornosti storilca za prekršek tako ni mogoče slediti, saj so razlogi o tem navedeni v 15. točki obrazložitve, in sicer je sodišče, kot povzema v nadaljevanju tudi pritožba sama, zaključilo, da je storilec prekršek storil z eventualnim naklepom, saj se je kot polnoletna oseba zavedal svojega neprimernega in prepovedanega ravnanja, pa je v nastale posledice privolil. 6. Sodišče prve stopnje je po vloženi ZSV, v kateri je storilec zatrjeval, da se je ustavil pred Osnovna šola ... in B. B. le vprašal, kje so fitnes naprave, nikakor pa ni nje oziroma prijateljic zasledoval, dopolnilo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo storilca, mladoletno B. B., očeta C. C., mladoletno D. D. in policista E. E. ter ugotovilo, (-) da je B. B. pred šolo čakala očeta, (-) da sta bile z njo še dve sošolki, (-) da je prišel storilec in jih ves čas opazoval in ko sta sošolki odšli, B. B. pa se je pridružila drugim sošolcem, ves čas hodil za njo in silil vanjo ter jo dobesedno lovil okoli klopce ter (-) da se je B. B. zaradi storilčevega vedenja počutila ogroženo in prestrašeno.

Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, da je B. B. zgolj vprašal, kje so fitnes naprave, saj so izpovedale, da je storilec kljub njenemu umikanju hodil za B. B. in silil vanjo, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.

V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 60,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

1 O zadevi je že bilo odločeno s sodbo ZSV 735/2020 z dne 26. 1. 2022, vendar je to sodbo po utemeljeni pritožbi zagovornice storilca Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 62/2023 z dne 24. 5. 2023 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.