Jedro

Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) kot tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi opr. št. VL XXXX/2010 z dne 26. 11. 2010 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v L. v pravdnem postopku.

Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi iz vseh pritožbenih razlogov, sklep razveljavi in ugovor dolžnika v celoti zavrne ter izvršbo v celoti ustavi s tem, da dolžnik krije lastne stroške postopka. Sodišče je namreč spregledalo, da je upnik podal umik izvršbe dne 05. 01. 2011 pred izdajo sklepa o izvršbi, takoj po prejemu obvestila iz svoje finančne službe pa je dolžnik svoj dolg poravnal. Glede na vlogo upnika bi moralo sodišče izvršbo ustaviti. Ko je sodišče odločilo, da se izvršba nadaljuje v pravdi, je priznalo dolžniku manjšo korist, kot mu jo upnik priznava. Spor je razrešen in ni nobenega razloga več, da bi se postopek nadaljeval. Pravdni postopek se namreč začne šele s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju v pravdi. Kršeno je načelo ekonomičnosti in hitrosti, podana pa je krivda dolžnika, saj bi moralo sodišče naknadno plačilo šteti za umik ugovora.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine na predlog dolžnika izdalo dne 26. 11. 2010. Navedeni sklep je dolžnik prejel 07. 12. 2010 ter 14. 12. 2010 podal ugovor, v katerem je v celoti zanikal obstoj terjatve po temelju in višini. Dne 05. 01. 2011 je upnik na sodišče poslal vlogo imenovano „umik predloga za izvršbo“, v kateri je zapisal, da umika predlog za izvršbo, ker je dolžnik poravnal svoj dolg, s predlogom, da se izvršba ustavi. Dne 10. 01. 2011 je sodišče svoj sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna glede na časovni potek pravdnih dejanj strank in sodišča, pa tudi glede na vsebino samega predloga upnika v vlogi z dne 05. 01. 2011. To vlogo je namreč upnik res naslovil z nazivom „umik predloga za izvršbo“, vendar pa je sodišču predlagal le, da ustavi izvršbo, ni pa predlagal tudi razveljavitve sklepa o izvršbi. Glede na to, da je upnik predlagal le ustavitev izvršbe, dolžnik pa je pred tem že vložil ugovor, je bilo prvo sodišče dolžno odločiti o ugovoru v skladu z 61. in 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi (ZIZ). V kolikor tega ne bi storilo, bi dolžniku kršilo ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS do sodnega varstva in iz 25. člena Ustave RS pravico do pravnega sredstva, ki določa, da mora sodišče o vloženih pravnih sredstvih odločati. V konkretnem primeru namreč ne gre za klasičen postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ampak za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V takem primeru pa v primeru umika predloga za izvršbo 43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ni nujno edina pravna podlaga za odločanje o ustavitvi izvršilnega postopka (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 1273/07 z dne 22. 05. 2008, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 59/2008). Predlog upnika na podlagi verodostojne listine namreč ne vsebuje le zahtevo za izvršbo, ampak vsebuje tudi dajatveni del, to je zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v 8 dneh plača terjatev. Posledično vsebuje tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjane terjatve, tudi t.i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v 8 dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Zato je treba v postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v primeru upnikove izjave o umiku predloga izhajati ne le iz 43. člena ZIZ, temveč je treba smiselno upoštevati tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga. ZPP v 1. odstavku 441. člena tako določa, da sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Določa tudi, da sodišče v primeru, če se tožba umakne, plačilni nalog s sklepom razveljavi. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) in nadalje tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Le če je sklep o izvršbi pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe in posledično ustavitev izvršbe v smislu 43. člena ZIZ. Torej, ker je v tem konkretnem primeru dolžnik podal ugovor pred izjavo upnika o umiku predloga, s katero pa je upnik zahteval le ustavitev izvršbe, medtem, ko v sam dajatveni del sklepa upnik z morebitno izjavo o umiku dajatvenega dela zahtevka ni posegal, je bilo prvo sodišče dolžno odločati o ugovoru dolžnika. Upnik bo lahko podal izrecno izjavo o umiku tožbe v okviru pravdnega postopka. Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/93, na katero se pritožnik sklicuje, ne ureja identičnega stanja in zato v tem primeru pravnega stališča Vrhovnega sodišča RS ni mogoče upoštevati.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).