Jedro

Če PUP predpisuje za poseg v prostor pisno soglasje prizadetih sosedov mejašev, ni pogojev za izdajo dovoljenja, če soglasja ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 289/2003-17 z dne 11.7.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke, s katero je izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 29.4.2003. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote I.B. z dne 15.11.2002. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je organ prve stopnje zavrnil zahtevo za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 22 k.o. P. Na podlagi 33.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 55/96, 45/99 in 52/00 - ZGO) je pri ugotavljanju lokacijskih pogojev upošteval določbe 17., 20. in 21. člena Odloka o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino I.B. (Uradne objave, št. 17/94-PUP). Ugotovljeno je, da za predlagano gradnjo nadomestnega objekta, ki bi bil v vertikalnem gabaritu višji od obstoječega, ni soglasja sosedov in s tem ni izpolnjen predpisani pogoj. Vsi solastniki sosednjih zemljišč na parc. št. 24 in 186 k.o. P., na kateri stoji gospodarsko poslopje, zgrajeno tik ob stanovanjski hiši investitorja, niso dali soglasja, takega soglasja tudi ni dala lastnica sosednjega zemljišča, parc. št. 21 in 181 k.o. P., od katerega je predlagan poseg oddaljen manj kot 2 m. V obravnavani zadevi ni sporno, da se objekt nadomestne gradnje povišuje za 1,05 m in se dotika stene sosednjega objekta, ki je v lasti več solastnikov. Nesporno je tudi, da za takšno gradnjo potrebuje investitor soglasje prizadetih oseb, torej solastnikov sosednjega objekta in soglasje lastnikov drugih sosednih zemljišč. Trditev tožeče stranke, da je soseda R.J. podala soglasje v postopku izdaje enotnega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta, je po presoji sodišča prve stopnje nepomembno, saj je ta objekt porušen in ne obstaja več. Zato soglasje, podano v postopku za izdajo dovoljenja z dne 25.7.2000, ne velja avtomatično kot soglasje v kasneje sproženem postopku za nadomestno gradnjo. V obravnavani zadevi so bile v postopek pravilno vključene tudi osebe, ki so na podlagi javne listine solastniki objekta, le ta pa se dotika objekta, ki je predmet posega.

V pritožbi tožeča stranka zatrjuje, da sta izjavi obeh Italijank brez podpisa in zato nimata nobene pravne vrednosti, z J. pa so si dali vzajemno soglasje leta 2000. Gradnja sosede J. je končana, izkoristila je njihovo soglasje za razširitev svoje hiše, tožeča stranka pa svoje hiše ne more dvigniti na standardno višino, ker ji to J. ne dovoli in stalno piše pritožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, sodišče je tudi odgovorilo na vse pomembne tožbene ugovore.

Po določbah 17., 20. in 21. člena PUP mora biti pri nadomestni gradnji objekta, kjer so odmiki manjši od zahtevanih (odmik od obstoječega objekta minimalno 8 m in minimalno 2 m od posestne meje), dano pisno soglasje prizadetih sosedov mejašev. Ker ni sporno, da bi predlagan poseg bil oddaljen manj kot 2 metra od zemljišč, parc. št. 21 in 181 ter parc. št. 24 in 186 k.o. P., bi tožeča stranka morala pridobiti soglasja vseh solastnikov obeh prizadetih zemljišč. Da tožeča stranka nima potrebnih soglasij vseh prizadetih sosedov mejašev, je bilo pravilno ugotovljeno. Soglasja ni dala J.R., ki je lastnica parc. št. 21 in 186 k.o. P.. R.J. je prav zaradi tega, ker soglasja ni dala, vlagala pritožbe in v njih trdila, da soglasja ni. E.B. in J.F., ki sta solastnici parc. št. 24 in 186 k.o. P., pa izjav o soglasju nista podpisali, kar tožeča stranka sama navaja v pritožbi. To pa pomeni, da pisnega soglasja nista dali. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožeča stranka ne more utemeljeno sklicevati na soglasje, ki naj bi ga dala R.J. v postopku za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in rekonstrukcijo z dne 25.7.2000, ker je to soglasje dano pogojno, pogoji pa potrditvah J. niso bili izpolnjeni, zato je šteti, da soglasja ni. Poleg tega pa se to pogojno dano soglasje nanaša na drug postopek in objekt, ki je že porušen. Dejstvo je, da v postopku, uvedenem na podlagi zahteve z dne 27.6.2001, za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nikoli ni pridobila soglasja R.J. Če pa soglasja vseh prizadetih ni, ni podlage za izdajo zahtevanega dovoljenja.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.