Jedro

Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka, ker je po določbi 1. odst. 242. čl. ZUP odločbo organa prve stopnje le odpravila in s tem stvari sama ni rešila.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. ... z dne 9.1.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na pritožbo tožnic in drugih pritožnikov (kot pravnih naslednikov pokojnih upravičencev Jerneja Z. in Josipa Z.) na podlagi 1. odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odpravila odločbo Sekretariata za občo upravo in razvoj krajevnih skupnosti občine Ljubljana M.P. z dne 31.3.1994. S to odločbo je organ prve stopnje, na zahtevo za denacionalizacijo vlagatelja F.Z. in ostalih vlagateljev, odločil, da je na podlagi poravnave z dne 24.2.1994 Občina Ljubljana M.P. (zavezanec) z dnem pravnomočnosti te odločbe dolžna vrniti v last pokojnih upravičencev Josipa Z. in Jerneja Z. nacionalizirano stanovanje v izmeri 37,19 m2 skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kar v naravi predstavlja del zgradbe na parc. št. 889/5 - hiša v izmeri 94 m2, del zemljišča parc. št. 889/6 - dvorišče v izmeri 158 m2, del zemljišča in objekta parc. št. 889/7 - njiva v izmeri 136 m2 in drvarnica v izmeri 10 m2, vse vpisano pri vl. št. 724 k.o. S. (1. točka izreka), da je zavezanec vrnjene nepremičnine dolžan izročiti skrbnikoma za poseben primer M.T. in M.H. (2. točka izreka) in, da je sodišče po pravnomočnosti odločbe dolžno izbrisati družbeno lastnino in vpisati lastninsko pravico v korist upravičencev, za vsakega do 1/2 (3. točka izreka). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je upravni organ prve stopnje v obrazložitvi odločbe navedel, da je zahtevo za denacionalizacijo navedenih nepremičnin dne 9.12.1992 vložil F.Z. in da te zahteve v predloženem spisu ni. Upravni organ prve stopnje tudi potem, ko je bil pisno pozvan, da zahtevo za denacionalizacijo z dne 9.12.1992 predloži, tega ni storil. Na podlagi listin, ki se nahajajo v predloženem spisu, pa tožena stranka ugotovlja, da je F.Z. sicer 22.10.1992 vložil zahtevo za denacionalizacijo za nepremičnine, ki so bile podržavljene njemu in so vpisane pri vložku št. 429 k.o. S.. Navedene zahteve pa ni mogoče šteti tudi kot zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile podržavljene Josipu in Jerneju Z. in o katerih je upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi odločil. Nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 724 k.o. S., F.Z. tudi ne bi bil upravičen zahtevati. Ker se postopek za denacionalizacijo uvede na podlagi zahteve za denacionalizacijo (1. odstavek 61. člena ZDen), ki jo mora vložiti upravičeni vlagatelj (2. odstavek 61. člena ZDen), v obravnavani zadevi pa takšna zahteva ni bila vložena, je tožena stranka na podlagi 1. odstavka 242. člena ZUP odločbo organa prve stopnje odpravila.

V tožbi tožnici navajata, da je odločba tožene stranke nezakonita, ker je izdana na njuno pritožbo in pritožbo ostalih pritožnikov v nasprotju z zakonom v njuno škodo. Tako organ druge stopnje ne more odločiti pri reševanju pritožbe strank v postopku. Menita tudi, da je nemoralen zaključek tožene stranke, da zahteve za denacionalizacijo ni vložil upravičeni vlagatelj. Takšen zaključek je v nasprotju z dejanskim potekom postopka in sklenjeno poravnavo upravičenih vlagateljev zahteve za denacionalizacijo z Občino Ljubljana M.P. z dne 24.2.1994, na podlagi katere je bila izdana odločba organa prve stopnje z dne 31.3.1994. Celoten denacionalizacijski postopek je potekal tako, da sta se ga kot stranki udeleževali tudi tožnici, in sicer kot vlagateljici skupaj z ostalimi vlagatelji zahteve za denacionalizacijo. V vlogi F.Z. z dne 3.12.1992 je bilo organu, ki je vodil denacionalizacijski postopek, pojasnjeno, da F.Z. ne bo zastopal ostalih vlagateljev oziroma upravičencev, ker želijo sami sodelovati v postopku in ker želijo biti aktivno udeleženi v postopku. V skladu z vlogo F.Z. je nato organ prve stopnje celoten postopek vodil tako, da sta se ga udeleževali tudi tožnici v prepričanju, da sta v postopku obravnavani kot upravičeni vlagateljici zahteve za denacionalizacijo, s katero se zahteva vrnitev v last podržavljene nepremičnine njunega pokojnega očeta Jerneja Z. V kolikor bi bila zahteva nepravilna, bi moral že organ prve stopnje od vlagateljev zahtevati vložitev pravilno sestavljene zahteve. Ker tožnici na prvi stopnji nista imeli prava veščega pooblaščenca, bi ju moral upravni organ pozvati k dopolnitvi vloge in ju opozoriti na pravilno vložitev zahteve ali na vložitev ustreznih pooblastil, ali pa ju poučiti, da si vzameta odvetnika, sicer gre za takšno kršitev postopka, ki ne more biti v škodo tožnicama. Iz razlogov po 10. členu Zakona o upravnih sporih predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Mestna občina Ljubljana kot pravna naslednica prizadete stranke (zavezanke Občine Ljubljana M.P.) na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. odstavka 242. člena ZUP v primeru, kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari, ali da je dispozitiv izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam, bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar.

Tožena stranka ni v celoti ravnala po citirani določbi 1. odstavka 242. člena ZUP, ker je odločbo organa prve stopnje le odpravila. S tem pa stvari sama ni rešila, kot to določa citirani odstavek. Že s tem je bistveno kršila pravila postopka. Poleg tega v dopolnilni ugotovitveni postopek ni pritegnila tožnic, ki sta vložili pritožbo, in tudi ne drugih pritožnikov. Kot navaja v obrazložitvi odločbe, je poslala pisni poziv le organu prve stopnje, da predloži zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin z dne 9.12.1992, ki naj bi jo vložil F.Z., kar pa ne zadostuje, saj bi morala o tem obvestiti tudi pritožnike. Zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ponovno odločiti o pritožbi tožečih strank in ostalih pritožnikov v skladu z določbami 242. člena ZUP.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77). ZUP in ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in popravek št. 65/97).