Jedro

Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnik povečal zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.

Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe oz. če je mogoče že zbrano procesno gradivo uporabiti tudi pri odločanju o spremenjeni tožbi, razen če ne gre za zavlačevanje, ko bi denimo tožnik sprevidel, da s postavljenim zahtevkom ne bo uspel, pa nato zahteval povsem nekaj drugega. Za kaj takega pa v konkretnem primeru nikakor ne gre.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 27. 1. 2016 dovoli.

II. Odločitev o pritožbenih stroški se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe z dne 27. 1. 2016. 2. Proti sklepu se tožnik pritožuje, predlaga njegovo spremembo tako, da se sprememba tožbe dovoli, zahteva in opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Sklicuje se na določilo 186. čl. ZPP, češ da je tožbo spremenil zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in da zahteva višji znesek iz iste dejanske podlage - uporabnino tudi za novo, dodatno obdobje zaradi teka časa po vložitvi tožbe. Nasprotuje stališču sodišča, da ne gre za isto dejansko podlago. Meni, da bi bila dovoljena sprememba ekonomična, saj bi zahtevano uporabnino ob podanem temelju izračunal izvedenec za celotno obdobje, v novi pravdi pa bi morali biti isti dokazi izvedeni še enkrat. Nova tožba bi bila povezana z novimi stroški in bi bila po mnenju pritožnika nesmiselna. Dovolitev spremembe je po njegovem smotrna tudi glede vznemirjanja lastninske pravice, ker toženci to sedaj počno na različne načine. Le z dovoljeno spremembo se bodo sporna razmerja med strankama uredila, trdi pritožnik.

3. Toženci so na pritožbo odgovorili, se zavzeli za njeno zavrnitev in tudi oni opredelili pritožbene stroške. Pravijo, da bi dovoljena sprememba tožbe, ko se zahtevek za plačilo uporabnine povečuje še za triletno obdobje, opustitev vznemirjanja pa še z odstranitvijo ključavnice in predmetov, vsebinsko in časovno znatno obremenila postopek. Poleg tega opozarjajo, da bo sedaj, ko se zaradi uspešne revizije postopek po razveljavitvi sodb prve in druge stopnje, začenja znova, najprej tako in tako treba odločiti, ali je zahtevek po temelju sploh utemeljen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za dovolitev spremembe tožbe sta po moji oceni podana dva razloga. Prvič, gre za tako imenovano privilegirano objektivno spremembo tožbe, ki jo ureja 186. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Tožnik je povečal zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino. Prav tako zahteva prepoved novih pojavnih oblik vznemirjanja iste nepremičnine, za katere trdi, da so se zgodile tekom postopek po vložitvi tožbe.

6. Drugič, podan je razlog smotrnosti, zaradi česar lahko sodišče spremembo dovoli kljub upiranju tožene stranke (1. odst. 185. čl. ZPP). Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe in če je mogoče že zbrano procesno gradivo uporabiti tudi pri odločanju o spremenjeni tožbi, razen če ne gre za zavlačevanje, ko bi denimo tožnik sprevidel, da s postavljenim zahtevkom ne bo uspel, pa za nato zahteval povsem nekaj drugega. Za kaj takega pa v konkretnem primeru nikakor ne gre. Res je, kar navaja pritožnik, da so relevantni dokazi za njegov zahtevek pred in po spremembi praktično eni in isti (izvedenec za ugotavljanje višine uporabnine, priče glede ugotavljanja vznemirjanja) in se dokazni postopek zato ne bo bistveno širil oz. zavlekel, kot to trdijo toženci. Res pa je tudi, kar pravijo toženci v odgovoru na pritožbo, da je sedaj, ko je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč in se zadeva ponavlja od začetka, vse skupaj najprej odvisno od vprašanja, ali je podan temelj obveznosti tožencev. To je samo še razlog več, da je smotrno odločiti o spremenjenem zahtevku v enem postopku. Njihovo podvajanje bi pomenilo le nesmotrno podvajanje porabe časa in denarja tako za stranke kot za sodišča. Dovolitev spremembe tožbe je zato po moji oceni tudi smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

7. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP), o stroških tega pritožbenega postopka pa bo odločeno skupaj z drugimi pravdnimi stroški po načelu potrebnosti in uspeha (1. odst. 151. čl. ZPP).