Jedro

Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo.

Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediči sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnika napotilo na pravdo, da zoper preostale dediče, K.S., M. V., S. M., J. M. in P. A., vloži tožbo za ugotovitev neveljavnosti zapustničine pisne oporoke pred pričami z notarsko overjenim podpisom zapustnice z dne 7. 6. 2013. Zapuščinsko obravnavo je zato prekinilo do pravnomočnega zaključka pravde. Pritožnika je obenem poučilo, da mora tožbo vložiti v 30 dneh, sicer se bo zapuščinska obravnava nadaljevala ne glede na njegov zahtevek, ki je bil razlog za napotitev na pravdo.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič K. J. in navaja, da se pritožba nanaša na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Ko je zapustnica dobila tožbo, je bila lahko registrirana kmetija in veljati so začeli kmetijski zakoni. Upoštevati je potrebno izjave zapustnice in njeno oporoko z dne 5. 2. 2007. Preostali dediči so dedno odpravljeni. Izjava (oporoka) z dne 7. 6. 2013 je protizakonita in protipravna, zaradi zapustničine ponarejene osebne izkaznice. J. M. zna ponarediti zapustničin podpis že od osnovne šole. Preostali dediči pa so se pet let trudili z odvzemom zapustničine opravilne sposobnosti.

3. Preostali dediči v odgovoru na pritožbo trdijo, da so pritožbene trditve neutemeljene in pravno nerelevantne. Predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V primeru, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. člen Zakona o dedovanju - ZD).

6. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo. Takšna odločitev ima materialnopravno podlago v določilu prvega odstavka 210. člena ZD v zvezi s 1. točko drugega odstavka tega člena.

7. Po prvem odstavku 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Čigava pravica je manj verjetna, zakon ne določa. Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon (63. člen ZD). V takšni situaciji je zapuščinsko sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.

8. Pritožnik v pritožbi navaja razloge, zaradi katerih meni, da je zapustničina oporoka z dne 7. 6. 2013 neveljavna. Gre za navedbe, ki bodo predmet presoje v pravdnem postopku, na katerega je bil pritožnik napoten z izpodbijanim sklepom. S preostalimi pritožbenimi trditvami (obseg zapuščine, dedna odpravljenost) pritožnik ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa zapuščinskega sodišča, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredelilo.

9. Izpodbijani sklep je torej pravilen. Uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, drugih pa pritožnik opredeljeno ne uveljavlja. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Dediči K. S., M. V., S. M., J. M. in P. A. so priglasili stroške odgovora na pritožbo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, po katerem vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med zapuščinskim postopkom ali zaradi postopka. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo okoliščin, ki bi bile podlaga za odločitev o stroških postopka na podlagi tretjega odstavka 174. člena ZD.