Jedro

Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, prvostopenjski organ, odločilo, da se A.A. z dnem premestitve imenuje v uradniški naziv XIII stopnje: policist I. Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z ugotovitvijo, da je bil A.A. imenovan v naziv uradnik XIII stopnje: kriminalist specialist I. Ker je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za premestitev na drugo delovno mesto, se je zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na tem delovnem mestu moral preimenovati tudi naziv, v uradniški naziv XII. stopnje: policist I. 2. Tožena stranka je s pritožbeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo in pojasnila, da je bil pritožnik s sklepom št. 1002-228/2013/5 (1502-16) z dne 18. 4. 2013, zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa, dne 3. 5. 2013 premeščen na policijsko postajo B., na delovno mesto policista kriminalista, ki se opravlja v uradniškem nazivu policist I, zato je bilo treba pritožnika imenovati v uradniški naziv XIII. stopnje: policist I, kar je skladno s prvim odstavkom 84. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ter prvim odstavkom 79. člena istega zakona.

3. Tožnik je 5. 7. 2013 vložil tožbo na Delovno sodišče v Celju, zaradi nezakonite premestitve in imenovanja v drug uradniški naziv. Dne 6. 11. 2014 je Delovno sodišče v Celju naslovnemu sodišču v pristojno reševanje odstopilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na odločbo o imenovanju v drug uradniški naziv. V tožbi tožnik obširno pojasnjuje razloge, zaradi katerih premestitev na drugo delovno mesto ni bila zakonita in obenem sodišču predlaga, da kot nezakonito „spozna tudi odločbo o imenovanju v drug uradniški naziv, ki je v povezavi s premestitvijo“. Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega akta.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene. Pojasnjuje, da pred Delovnim sodiščem poteka spor zaradi premestitve tožnika na drugo delovno mesto. Ker je tožnik tožbo zoper odločbo o imenovanju v naziv vložil pred nepristojnim sodiščem, kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu, preko pravnega pooblaščenca, tožena stranka meni, da bi bilo treba tožbo kot prepozno zavreči. Sklicuje se na določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem se na podlagi 22. člena primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. V primeru, da sodišče temu predlogu ne bo sledilo, pa tožena stranka pojasnjuje, da je bila tožniku na podlagi 84., 90 in 147. člena ZJU, Priloge I: Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih ter Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji št. 0100-15/2008/1 z dne 28. 7. 2008 z vsemi spremembami, izdana izpodbijana odločba, iz katere izhaja, da je bilo drugačno poimenovanje uradniškega naziva pogojeno s premestitvijo na drugo delovno mesto. Pojasnjuje razloge za zavrnitev pritožbe, ki jo je zoper prvostopenjsko odločbo vložil tožnik ter pravne podlage, ki so narekovale izdajo prvostopenjske odločbe. Tožnik je tako na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen dne 3. 5. 2013, ohranil stopnjo naziva v katerega je bil imenovan predhodno, zato je bila odločitev, da se z dnem premestitve imenuje v uradniški naziv Policist I, pravilna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže, oziroma podredno, zavrne. Predlaga tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama v postopku je sporna pravilnost in zakonitost imenovanja tožnika v uradniški naziv XIII stopnje: policist I. 8. ZJU določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv (prvi odstavek 84. člena ZJU). Uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (drugi odstavek 84. člena ZJU). Za uradniška delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev s področja delovnega prava določi med drugim tudi naziv (prvi odstavek 79. člena ZJU).

9. Iz podatkov priloženega upravnega spisa in obrazložitve upravnih odločb, kar med strankama ni sporno, izhaja, da je tožnik pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil tožnik imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Tako namreč izhaja iz Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen (84. člen povezavi z 79. členom ZJU), oba naziva pa sta iste stopnje, je po presoji sodišča upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnika z izpodbijano odločbo imenoval v naziv policijski inšpektor I. Takšno stališče izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse (sodbe Upravnega sodišča v zadevah opr. št. II U 398/2013 z dne 19. 11. 2014, opr. št. III U 103/2009 z dne 28. 1. 2011, opr. št. I U 262/2011 z dne 28. 2. 2012 in opr. št. I U 925/2012 z dne 12. 9. 2012).

10. Glede na navedeno, je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, zato je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.