Jedro

S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza – postavitve izvedenca gradbene stroke – ji je odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da je dolžna tožnici plačati odškodnino v višini 11.731,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2012 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in toženki naložilo, da je dolžna tožnici plačati 1.445,47 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Kot bistveno izpostavlja, da je sodišče zmotno določilo njeno 50 % soodgovornost za nastalo škodo. Ni mogla pričakovati, da so talne obloge, na katerih je prišlo do padca, popolnoma neprimerne. Tožnica je predvidevala, da je v šolskem prostoru poskrbljeno za elementarno varnost, tako da tla ustrezajo gradbenim standardom in normativom. Nepravilen in v nasprotju z ostalimi razlogi je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ravnanje toženke ni bilo protipravno. Zavarovanka je ravnala v nasprotju z direktivo Evropske skupnosti št. 89/654 in Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ter Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delavcih na delovnih mestih. Ker je šola vedela, da ima drseča tla, bi morala tretje osebe informirati o nevarnosti. Nepravilna je ugotovitev sodišča glede funkcije tožnice na sami prireditvi. Zavarovanka toženke je zagotovila samo kuharja, ta pa ne more skuhati in postreči kosila več kot sto ljudem. Na sestanku 26. 3. 2009 je bilo dogovorjeno, da bo za ostale storitve poskrbela M. Funkcije so bile razdeljene na sestanku. Kuhar se je v imenu in na račun šole dogovoril za delitev funkcij in tožnica dela ni opravljala na lastno pobudo. Vse navedeno je potrdila priča B. B. Zmoten je zato zaključek sodišča, da zavarovanki toženke ni mogoče očitati slabe organizacije dela v kuhinji. Vstop v kuhinjo ni bil prepovedan, bil je izrecno dogovorjen, saj se hrane drugače ni dalo postreči. Tožnici dela ni nihče prepovedal, če ne bi pomagala, bi prišlo do zamude pri kosilih in tekmovanju ter bi bilo celotno prvenstvo blokirano. Glede višine tožbenega zahtevka tožnica vztraja, da bi ji sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo prisoditi vtoževanih 13.000 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, 2.200 EUR iz naslova strahu, 10.000 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in 2.000 EUR iz naslova skaženosti. Tožnica je vtoževala tudi materialno škodo, zahtevek pa je bil delno brez ustrezne obrazložitve zavrnjen. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo ustrezno spremeni, v celoti prizna temelj zahtevka in ugodi zahtevku tudi v zavrnilnem delu.

4. Toženka vlaga pritožbo v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 11.731,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2012, in v delu, ki se nanaša na plačilo pravdnih stroškov. Meni, da opustitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev ni v vzročni zvezi z nastalo škodo, ker oškodovanka ni bila delavka zavarovanke tožene stranke. Napačen je zaključek sodišča, da je toženka dopustila opravljanje del v kuhinji. Iz izjave ravnateljice osnovne šole in listinskih dokazov namreč izhaja, da je tožnica v kuhinjo vstopila nepooblaščeno. Tožnica je delo opravljala v korist društva invalidov in ne v korist OŠ ... Slednja je zaradi priprave hrane na prireditvi zagotovila kuharja, ki je konkretnega dne delo opravljal kot prostovoljec v korist društva invalidov, katerega član je. Kuhar ni pooblastil tožnice v imenu OŠ ..., da lahko opravlja delo v kuhinji. Tožnica je opozorilo na vratih videla, zavedala se je neusposobljenosti za delo v kuhinji, pa je to kljub temu opravljala. Nepravično je, da mora šola nositi odgovornost za poškodbo članice društva, ki je nastala zaradi njenega nepooblaščenega vstopa v kuhinjo. Šola je postopala s skrbnostjo kot v lastnih zadevah, društvo invalidov pa je prevzelo v uporabo prostore z danimi lastnostmi. Napačna je ugotovitev, da je bila talna keramika v kuhinji zelo nevarna. Sodišče je prezrlo izpoved priče (kuharja A. A.), ki je drsnost talne keramike opisal kot običajno delovno nevarnost. Dokazni postopek je pokazal, da je odgovornost za čiščenje prostorov na dan dogodka prevzelo društvo invalidov samo. Šola pred obravnavanim škodnim dogodkom ni imela razloga, da bi zahtevala menjavo talne keramike, saj je bila ta praktično nova. Nobena priča tudi ni vedela prepričljivo izpovedati o predhodnih padcih delavcev v kuhinji. V zvezi z ugotavljanjem nevarnih lastnosti je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je zavrnilo dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki ga je toženka predlagala v pripravljalni vlogi s 23. 1. 2015. Tla, kjer je padla tožnica, so bila čista in praktično suha, kot taka pa so ustrezala merilom drsnosti v delovnem prostoru. Poročila B. ter Z. o drsnosti se močno razlikujejo, ko se nanašajo na meritve v suhih pogojih, zato je ocena izvedenca potrebna za razjasnitev sporne okoliščine. Prisojena odškodnina za tujo pomoč napačno vrednoti urno postavko za pomoč, ki jo je nudila neusposobljena oseba. Lahko bi znašala zgolj 4 EUR na uro.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V obravnavani zadevi tožnica zahteva plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo, nastalo ob padcu na drsnih tleh v kuhinji OŠ ..., ki je zavarovanka toženke. Sodišče je pritrdilo tožnici, da so bila tla na mestu padca obložena z neustrezno keramiko, ki je ob mokroti zaradi spolzkosti pomenila visoko tveganost nevarnosti zdrsa, zato je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in prisodilo odškodnino, upoštevajoč 50 % soprispevek tožnice k nastali škodi zaradi nepooblaščenega vstopa v šolsko kuhinjo.

7. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da je bil med OŠ ..., M. ter S. sprejet dogovor, po katerem je bila zavarovanka toženke v času državnega prvenstva dolžna poskrbeti za dostop do jedilnice, stranišč ter kabineta športne vzgoje ter poskrbeti za pripravo kosil z enim kuharjem. Dodatne pomoči v kuhinji se zavarovanka toženke ni zavezala nuditi, pomoč pri razdeljevanju hrane, ki je bila v domeni M., pa ni zajemala pomoči v kuhinjskih prostorih. Nasprotne pavšalne trditve tožnice, da je bilo že glede na število udeležencev jasno, da kuhar sam ne more pripraviti in postreči več kot sto obrokov, kar kaže na slabo organizacijo dela v kuhinji, so neutemeljene. Ker je bil na vratih šolske kuhinje napis, da je nepooblaščenim vstop prepovedan, je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da zavarovanka toženke ni bila dolžna postavljati še dodatnih napisov, ki bi opozarjali na mokra in spolzka tla, ter opustitev takšnih označb ne predstavlja nedopustnega ravnanja, za katerega bi odškodninsko odgovarjala.

8. Odgovornost zavarovanke toženke za tožnici nastalo škodo tako lahko izvira zgolj iz neustrezne izbire talne keramike s previsokim faktorjem drsnosti. Tožnica je neustreznost talne keramike izkazovala s poročilom in oceno meritev drsnosti tal v delovnem okolju, ki ga je po nezgodi izdelala družba B., ter poročilom Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Iz obeh poročil izhaja, da so bila tla v kuhinji obložena z glaziranimi keramičnimi ploščicami, ki ob mokroti predstavljajo veliko nevarnost za zdrs in so zato za kuhinjski prostorov neustrezne. Tožena stranka je kljub omenjenim mnenjem v postopku vztrajala pri postavitvi izvedenca gradbene stroke, tega dokaza pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. S tem je toženki odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem. Razlog za zavrnitev tega dokaznega predloga ne more biti niti zamenjava keramičnih ploščic, saj bi izvedenec o njihovih lastnostih lahko sklepal tudi na podlagi tehnične dokumentacije in sodišče ne more vnaprej presojati, ali bi izvedenec mnenje lahko izdelal ali ne. S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza, je kršilo načelo kontradiktornosti in ji odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. V novem sojenju naj sodišče ugodi dokaznemu predlogu tožene stranke po postavitvi izvedenca gradbene stroke v zvezi s primernostjo talne keramike, ki je bila v času dogodka položena v kuhinji zavarovanke tožene stranke. Šele v primeru, če izvedenec mnenja zaradi pomanjkljive dokumentacije in zamenjanih ploščic ne bo mogel izdelati, lahko o primernosti talne obloge sodišče odloči zgolj na podlagi že predloženih dokazov.

9. Za primer, da bo nadaljnji dokazni postopek potrdil rezultate pred pravdo opravljenih meritev drsnosti talne keramike, pritožbeno sodišče odgovarja še na preostale pritožbene navedbe pravdnih strank o odgovornosti zavarovanke toženke za nastalo škodo in soprispevku tožnice.

10. Ker iz predloženega zapisnika sestanka M., S. in OŠ ... v zvezi z organizacijo državnega prvenstva invalidov v streljanju izhaja, da so se vsi udeleženci dogovorili za soorganizacijo tekmovanja, pri čemer je bilo izrecno dogovorjeno, da zagotovitev kuharja predstavlja obveznost zavarovanke toženke in gre za njen lastni kader, ni mogoče pritrditi tožniku, da je kuhar delal kot prostovoljec v korist društva invalidov. V prvi vrsti je delal kot delavec zavarovanke toženke, ki se je pogodbeno zavezala za opravo njegove storitve, zato tudi odgovarja za škodo, ki bi lahko nastala z njegovim ravnanjem pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (prvi odstavek 147. člena OZ). Zavarovanka toženke se torej svoje odgovornosti za tožnici nastalo škodo ne more razbremeniti s trditvijo, da je tožnica v prostor vstopila brez njene vednosti, saj je to storila z dovoljenjem in ob soglasju delavca zavarovanke toženke, ki mu je tudi nudila pomoč pri izvajanju njegovih s pogodbo dogovorjenih delovnih nalog.

11. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem, ko je nepooblaščeno, čeprav ob soglasju zaposlenega kuharja, vstopila v kuhinjo, soprispevala k nastali škodi. Ni namreč mogoče pritrditi njeni pritožbi, da je bil vstop v kuhinjo izrecno dogovorjen in dovoljen, saj tega dokazni postopek ni potrdil. Tožnica je ob zaslišanju celo sama izpovedala, da je nudila pomoč ter pomivala posodo na lastno pobudo, ker kuhar ni uspel pravočasno opraviti vsega dela, sicer pa so bile njene zadolžitve zgolj postrežba in pomoč invalidom v jedilnici. Vendar upoštevajoč dejstvo, da se tožnica ni poškodovala pri samem opravljanju kuhinjskih del, ki bi se jih nepoklicno lotila, temveč zaradi prekomerne drsnosti za kuhinjo neprimerne talne obloge (če bo to v nadaljevanju postopka potrjeno), po oceni pritožbenega sodišča njen soprispevek k nastali škodi lahko znaša največ 30 % in ne 50 %, kot izhaja iz prvostopne sodbe. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožnice zoper izpodbijani zavrnilni del sodbe.

12. Ker je bilo treba prvostopno sodbo razveljaviti zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne opredeljuje do pritožbenih navedb v zvezi z višino nastale škode. Dodaja le, da je ta odmerjena znotraj okvirov odškodnin, odmerjenih v podobnih primerih.(1) Tudi urna postavka 5 EUR za tujo pomoč ni pretirana in jo je sodna praksa že priznala.(2)

13. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbama obeh strank ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. V novem postopku naj sodišče ugodi dokaznemu predlogu tožene stranke s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, nato pa naj po pridobitvi strokovnega mnenja o ustreznosti talne keramike o zahtevku ponovno odloči. 14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj (odločbe VSM I Cp 391/2014, II DOR 110/2011, II Ips 721/2008 in II DOR 97/2010).

Op. št. (2): Primerjaj (odločbe II CP 1644/2013, Pdp 1372/2014 in II Cp 2261/2016, VSC Cp 308/2016, VSL II Cp 1506/2016).