Jedro

Razloge, zakaj je za najemnico neprofitnega stanovanja v obravnavani zadevi treba določiti predlagateljico in ne nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje odlično strnilo v 58. točki obrazložitve: Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da ostane najemnik stanovanja, ob tem, ko je s svojim nasilnim vedenjem povzročil stanovanjski problem, in ob tem, ko si prisvaja vse koristi premoženja, ki sta ga s predlagateljico ustvarila skupaj, in na ta način predlagateljici preprečuje ali vsaj znatno otežuje, da si iz njega zagotovi stanovanje, primerljivo tistemu, ki ga zase pričakuje sam, ne more uživati pravnega varstva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Nasprotni udeleženec mora predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta razvezana zakonca; sklep o razvezi je postal pravnomočen 7. 3. 2024, predmet postopka je stanovanjsko varstvo po 110. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za najemnico stanovanja na naslovu A. ulica 2, B., določilo predlagateljico (I. točka izreka); nasprotni udeleženec se je iz stanovanja dolžan izseliti v roku 60 dni (II. točka izreka) in predlagateljici povrniti polovico skupnih stroškov postopka, lastne stroške pa nosi vsak udeleženec postopka sam (III. točka izreka).

3.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da se je sodišče oprlo na enostranske navedbe predlagateljice in priče C. C. O upravičenosti do najema bi moralo kot stvarno pristojno odločati okrajno sodišče. Predlagateljica se je iz stanovanja izselila 17. 1. 2023, kar je bila njena prosta odločitev, na katero nasprotni udeleženec ni vplival. Da se je bila prisiljena izseliti, ne predloži niti enega relevantnega dokaza. Od leta 2011 nasprotni udeleženec ni bil več nasilen, kar je sodišče nesporno ugotovilo v 18. točki obrazložitve. Hčerka C. C. je izrazito sovražna do nasprotnega udeleženca, zato je njeno pričanje prirejeno in v korist predlagateljice. Za razliko od nasprotnega udeleženca ima predlagateljica stanovanjsko vprašanje urejeno, lahko živi pri hčerki v D. Sodišče je napačno ugotovilo mesečne prihodke, saj je dodatek za pomoč in postrežbo namenjen izvajanju pomoči, ki si jo je ob svojem zdravstvenem stanju nasprotni udeleženec obvezen zagotoviti in tudi mesečno plačati. Sodišče je nekritično in pristransko sledilo navedbam predlagateljice o 90.000 EUR prihrankov, ki jih ni, sodišče pa tudi ni pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da so ti prihranki dejansko obstajali.

4.Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje. Od obrazložene pritožbe se pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani. Predmetna pritožba tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, saj se z razlogi izpodbijanega sklepa ne sooči, temveč večinoma le ponavlja, kar je nasprotni udeleženec (neuspešno) uveljavljal že med postopkom na prvi stopnji.

7.Ugovor stvarne nepristojnosti ni utemeljen. Za odločanje o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze je pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Predvsem pa lahko po drugem odstavku 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 stranka poda ugovor stvarne nepristojnosti najkasneje v odgovoru na tožbo (odgovoru na predlog) oziroma do razpisa glavne obravnave. Če udeleženec stvarne pristojnosti pravočasno ne ugovarja, pride do ustavitve pristojnosti. Zato je ugovor stvarne nepristojnosti, prvič podan v pritožbi, prepozen in neupošteven.

8.Nasprotni udeleženec se neutemeljeno sklicuje na 109. člen Družinskega zakonika (DZ), saj je pravna podlaga za odločitev v tej zadevi 110. člen SZ-1, po katerem sodišče ob razvezi odloči tudi, kdo ostane najemnik stanovanja, in drugemu zakoncu naloži izselitev iz stanovanja, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo (15. in 16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno navedlo, da se v skladu s citiranim členom upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo (slednji dve okoliščini v obravnavanem primeru ne prideta v poštev) ter druge okoliščine primera, zato so neutemeljene (sicer načeloma točne) pritožbene navedbe, da obseg skupnega premoženja ne more biti odločilni element, na podlagi katerega sodišče odloči o najemniku.

9.Očitno neresnične so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni predložila nobenega dokaza o tem, da se je bila prisiljena izseliti iz skupnega doma. Sodišče prve stopnje je opisalo številne fizične in psihične nasilne izpade, žalitve, grožnje in prostaško zmerjanje s strani nasprotnega udeleženca (22. do 25. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), s temi razlogi pa se pritožba vsebinsko ne sooči. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca večkrat ujelo na laži, na primer glede uživanja alkohola (primerjaj 22. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). S sprenevedavimi in vsebinsko praznimi floskulami, da nikoli ni bil nasilen in da sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni imelo nobenih dokazov, pritožba teh jasnih, konciznih in zgledno obrazloženih razlogov ne more omajati. O fizičnem in psihičnem nasilju je predlagateljica obširno izpovedala, o tem je izpovedovala tudi hči udeležencev C. C., in sodišče je njuno izpovedbo dokazno ocenilo v 22. do 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10.Očitno neresnične so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče »nesporno« ugotovilo, da po letu 2011 nasprotni udeleženec ni bil več nasilen do predlagateljice, saj je sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve pojasnilo, da je bil tudi še v poznejšem obdobju pa vse do razveze nasprotni udeleženec do predlagateljice psihično nasilen.

11.Neutemeljeno in sprenevedavo je sklicevanje na dejstvo, da nasprotni udeleženec v kazenskem postopku ni bil nikoli pravnomočno spoznan za krivega družinskega nasilja. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 000/2011 ugotovilo, da se je kazenski postopek ustavil zaradi odločitve udeležencev, da nadaljujeta zakonsko skupnost, v zvezi s čimer je nasprotni udeleženec obljubil, da bo prenehal uživati alkohol in da se bo vključil v zdravljenje alkoholizma. Sodišče prve stopnje je drugačne navedbe nasprotnega udeleženca prepoznalo kot lažne in neverodostojne, kar je prepričljivo obrazložilo v 20. točki obrazložitve. Da je nekaj let po dogodkih, ki so botrovali kazenskemu postopku v letu 2011, nasprotni udeleženec ponovno začel piti in da je znova postal psihično nasilen do predlagateljice z izbruhi ljubosumja in različnimi žalitvami, je sodišče prve stopnje prepričljivo opisalo zlasti v 22. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Z vsemi temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči.

12.Ne le vsebinsko prazne, temveč tudi očitno neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi s pričanjem hčere C. C. Nasprotni udeleženec spregleda, da je imenovano pričo sam predlagal za zaslišanje, sedaj pa ji odreka verodostojnost. Poleg tega so navedbe o hčerinem sovraštvu do pritožnika v logičnem nasprotju s pritožbenimi navedbami, da ni bil nikoli nasilen, saj ni jasno, zakaj bi bila sicer hči do njega tako sovražna.

13.Prav tako sprenevedave in votle so pritožbene navedbe, da naj bi imela predlagateljica rešeno stanovanjsko vprašanje in da ni v nikakršni stiski, češ da lahko biva pri hčerkah. Sodišče prve stopnje je pravilno in z dokazi podprto obrazložilo (37., 38. in 56. točka), da je bivanje pri hčeri zgolj začasna rešitev, da se je predlagateljica pravzaprav k hčerki le zatekla in da pri nobeni od hčerk ne more bivati daljši čas, niti si tega ne predlagateljica ne hčerke ne želijo. S temi konkretiziranimi razlogi se pritožba ne sooči.

14.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z dohodki in drugimi premoženjskimi razmerami, ki jih je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča prav tako skrbno in popolno ugotovilo. Pritožnik z ničemer ne konkretizira in ne dokaže, da bi dejansko potreboval nekakšno (kakšno ?) pomoč in da bi zato (komu?) plačeval za to pomoč, prav tako se tudi vsebinsko ne sooči z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je še vedno samostojno mobilen, da med drugim vozi avto, tudi z na daljše razdalje (npr. v BiH – 45. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

15.Sodišče prve stopnje ni nikjer zapisalo, da naj bi imel nasprotni udeleženec prihranke v znesku 90.000 EUR, zato ni jasno, od kod pritožniku ta znesek; je pa sodišče prve stopnje navedlo prepričljive razloge, zakaj meni, da nasprotni udeleženec zelo verjetno ima (in pred predlagateljico skriva) prihranke, ki jih sodišče prve stopnje ceni na več 10.000 EUR, poleg tega tudi v celoti obvladuje in razpolaga z vsem skupnim premoženjem (avtomobilom in hišo v BiH – 30. do 34. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

16.Razloge, zakaj je za najemnico neprofitnega stanovanja v obravnavani zadevi treba določiti predlagateljico in ne nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje odlično strnilo v 58. točki obrazložitve: Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da ostane najemnik stanovanja, ob tem, ko je s svojim nasilnim vedenjem povzročil stanovanjski problem, in ob tem, ko si prisvaja vse koristi premoženja, ki sta ga s predlagateljico ustvarila skupaj, in na ta način predlagateljici preprečuje ali vsaj znatno otežuje, da si iz njega zagotovi stanovanje, primerljivo tistemu, ki ga zase pričakuje sam, ne more uživati pravnega varstva. V tej sentenci je zajeta srž problema in vsi relevantni razlogi za odločitev.

17.Glede na povedano pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18.Ker je nasprotni udeleženec s pritožbo propadel, predlagateljica pa je nanjo visoko strukturirano in vsebinsko odgovorila, ji je pritožnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 55. člena ZNP-1), ki obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo (250 odvetniških točk ali 150 EUR, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Stroške je dolžan povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (379. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Npr. protislovni izpovedbi nasprotnega udeleženca, da nista imela s predlagateljico nobenih prihrankov, avto pa sta leta 2018 kupila iz prihrankov (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Zveza:

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 110 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 109 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 10, 10/2, 19, 19/2, 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.