14. 10. 2020

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Marija Rojs, Mengeš, ki jo zastopa Odvetniška družba Podjed, o. p. – d. o. o., Ljubljana, na seji 14. oktobra 2020

sklenil:

Ustavna pritožba zoper I. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. III Ip 2151/2016 z dne 24. 8. 2016 v zvezi s I/1, 2, 5 in 6 točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah št. In 182/2015 z dne 13. 4. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočnega sklepa o motenju posesti Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 210/2014 z dne 18. 3. 2015 na predlog upnice izdalo sklep o določitvi sodnih penalov. Pritožnici je naložilo, da v dodatnem roku 15 dni od prejema sklepa na parceli z ID znakom 1959-3199/1-0 vzpostavi prejšnje posestno stanje, sicer je dolžna upnici plačati sodne penale v višini 80,00 EUR dnevno. Ugovor pritožnice o nezmožnosti izpolnitve obveznosti zaradi prenosa lastninske pravice in posesti na hčerko z darilno pogodbo je sodišče zavrnilo. Pojasnilo je, da izvršilni naslov pritožnici ne nalaga vrnitve nepremičnine v posest, temveč zgolj omogočanje dostopa do javne poti. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitve 2., 14., 22., 25. in 33. člena Ustave. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njenih navedb o tem, kako dejstvo, da nima več posesti nad sporno nepremičnino, vpliva na izvršljivost sklepa o motenju posesti. Neupoštevanje tega dejstva naj bi pomenilo tudi neupravičen odstop od ustaljene sodne prakse. Pritožnica se sklicuje tudi na sklep Ustavnega sodišča št. Up-370/03 z dne 14. 7. 2003. Zatrjuje, da je bila obravnavana manj ugodno kot posamezniki v bistveno podobnih položajih. Sodišču tudi očita, da ni odločilo skladno z namenom in naravo sodnih penalov, ki naj bi bili namenjeni spodbuditvi dolžnika k izpolnitvi obveznosti. Zato meni, da jih ni mogoče uporabiti, ko izpolnitev s strani dolžnika ni več mogoča. Sodišče naj bi nedenarni zahtevek upnice spremenilo v časovno neomejeno denarno obveznost pritožnice, kar naj bi pomenilo nesorazmeren poseg v njeno premoženje.

B.

3.Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 583/2016, v katerem je sodišče odločalo o predlogu upnice za izvršbo na podlagi izpodbijanega sklepa o določitvi sodnih penalov. Iz spisa je razvidno, da je izvršilno sodišče s sklepom št. I 583/2016 z dne 14. 3. 2018 ugodilo ugovoru pritožnice zoper sklep o izvršbi, ta sklep razveljavilo in predlog za izvršbo, vložen 25. 11. 2016, zavrnilo. Sodišče je ugotovilo, da je pritožnica 15. 10. 2016 in 16. 10. 2016, torej pred potekom paricijskega roka iz sklepa o določitvi penalov in pred vložitvijo predloga za izvršbo, izpolnila svojo nedenarno obveznost iz motenjskega sklepa. Zoper to odločitev se stranki nista pritožili.

4.Ustavno sodišče je z dopisom z dne 29. 9. 2020 pritožnico pozvalo, naj glede na obstoj sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 583/2016 z dne 14. 3. 2018 navede okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo. Pritožnica v odgovor navaja, da zagotovo ima pravni interes, da Ustavno sodišče odloči o njeni ustavni pritožbi. Razveljavitev izpodbijanih sklepov bi pomenila, da bi pritožnica imela pravico zahtevati povračilo škode, ki ji je nastala z izpolnitvijo njene obveznosti na podlagi neutemeljenega in protiustavnega sklepa o določitvi sodnih penalov. Njen pravni interes pa naj bi dodatno utemeljevalo dejstvo, da je morala na podlagi tega sklepa plačati tudi stroške postopka, ki niso bili zanemarljivi. Pritožnica meni, da dejstvo, da je zmanjševala svojo škodo in ni pustila, da se sodni penali natekajo, ne more imeti za posledico, da od upnice ne more uveljavljati preostale, zmanjšane škode, ki ji je brez dvoma nastala. Navaja tudi, da je njen interes, da se izpodbijani sklep tudi formalno razveljavi, saj bo le v tem primeru povsem varovana pred novimi izvršilnimi postopki na podlagi tega sklepa.

5.Skladno z drugim odstavkom 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

6.Izpodbijani odločitvi sodišč (tudi če bi bile z njima kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne moreta imeti hujših posledic za pritožnico. Sklep Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 583/2016 z dne 14. 3. 2018 je bil izdan po vložitvi ustavne pritožbe. Stališče sodišča v tem sklepu, da je pritožnica izpolnila nedenarno obveznost iz sklepa o motenju posesti Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 210/2014 pred potekom paricijskega roka iz izpodbijanega sklepa o določitvi penalov, pomeni, da sodni penali, določeni s tem sklepom, sploh niso začeli teči. Ker je torej še v roku prenehala nedenarna terjatev, denarna obveznost za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne obveznosti akcesorno naravo, sploh ni nastala.

7.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Po presoji senata ustavna pritožba vprašanj ustavnopravnega pomena, do katerih se Ustavno sodišče še ne bi opredelilo, ne odpira.

8.Ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS niso izpolnjeni, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo. Pri tem se senat ni spuščal v vprašanje obstoja pritožničinega pravnega interesa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik

Predsednik senata