Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 1435/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1435.2018 Civilni oddelek

predlog za vrnitev v prejšnje stanje sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zamuda roka za opravo procesnega dejanja vročitev sodne odločbe nastop zamude neodpravljiva nesklepčnost opravičljiva zamuda pravnega dejanja nepravilna vročitev vročilnica kot javna listina izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice nepristnost podpisa na vročilnici razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Višje sodišče v Ljubljani
24. oktober 2018

Povzetek

Sodišče je zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje, ker je toženec trdil, da mu sodba ni bila vročena, kar pomeni, da zamuda ni nastopila. Sodišče je ugotovilo, da nepravilnosti pri vročanju ne morejo biti podlaga za vrnitev v prejšnje stanje, temveč le pritožbeni razlog. Sodišče je potrdilo, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, in da toženec ni uspel izpodbiti domneve resničnosti podpisa na vročilnici.
  • Vrnitev v prejšnje stanjeAli je toženec upravičen do vrnitve v prejšnje stanje, če trdi, da mu sodba ni bila vročena?
  • Nepravilna vročitevAli lahko stranka nepravilnosti pri vročanju uveljavlja kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje?
  • Domneva resničnosti vročilniceKako se obravnava domneva resničnosti podpisa na vročilnici, če toženec trdi, da podpis ni njegov?
  • Pogoji za vrnitev v prejšnje stanjeKateri so pogoji za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje?
  • Postopek razveljavitve potrdila o pravnomočnostiKakšni so postopki za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je nesklepčen.

V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.

Ker se toženec podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti.

Zakon o pravdnem postopku nima posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. zavrnilo predlog drugega toženca (v nadaljevanju toženec) za vrnitev v prejšnje stanje ter njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti; II. odločilo, da toženec sam nosi stroške predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Pritožbo vlaga toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Toženec v bistvenem navaja, da je odločitev sodišča nejasna oziroma ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Iz izreka ni razvidno, ali je sodišče o vloženi pritožbi odločilo. Odločitve o dopustitvi pritožbe ni mogoče "skriti" pod odločitev, ki se nanaša na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče ne definira razlike v smislu vprašanja, na čigavi strani so bili razlogi za neprejem sodbe. O tem manjkajo odločilna dejstva. Izrek je nesklepčen. Trditve in dokazi, ki jih je toženec ponudil za izpodbijanje domneve resničnosti javne listine, ne morejo biti očitno neutemeljeni. Že ugotovitev sodišča, da se podpis na vročilnici po laični presoji razlikuje od podpisov na pooblastilu ter drugih predloženih dokumentih, vzbuja dvom v verodostojnost vročilnice, to pa zadostuje za sklep, da je domneva resničnosti vsebine vročilnice izpodbita. Sodišče bi zato moralo dopustiti vrnitev v prejšnje stanje bodisi dopustiti vložitev pritožbe. Sodišče za presojo podpisov toženca nima potrebnega strokovnega znanja. Zaključka sodišča, da se je toženec sposoben podpisati na več povsem različnih načinov, ni mogoče preizkusiti, saj ne obrazloži o katerih konkretnih podpisih sodišče naredi tak zaključek. Toženec vztraja, da podpis na vročilnici ni njegov. V nadaljevanju toženec pojasnjuje ozadje spora ter sodišču očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb (da je bila z opustitvijo vročitve sodbe kršena pravica do sodnega varstva; da se vročitev na podlagi fikcije lahko uporabi le v skrajni sili, da je v teku postopka prišlo do napak pri vročanju; da je bil toženec v postopku brez pooblaščenca; da je sodišče nepravilno odločilo, ko naroka dne 10. 11. 2016 ni preložilo).

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča ni nejasen. Iz izreka (in razlogov) je razvidno, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje, zavrnilo pa je tudi njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na dne 10. 11. 2016 izdani sodbi. O pritožbi, ki je bila vložena sočasno s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje (v smislu njene pravočasnosti1) še ni odločalo. Pogoji za to bodo nastopili šele s pravnomočnostjo odločitve, ki se nanaša na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Neutemeljen je tudi očitek o pomanjkanju razlogov v pogledu zaključka, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje glede podpisa na vročilnici in predloženih primerjalnih podpisov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, katere podpise je primerjalo in zakaj (kljub dejstvu, da se podpis na vročilnici razlikuje od primerjalnih podpisov) trditvi toženca, da vročilnice ni podpisal, ni sledilo. To za pritožbeni preizkus zadošča. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato sodišče prve stopnje ni storilo.

6. Drži, da se sodišče prve stopnje do navedb, ki jih pritožnik izpostavlja v pritožbi, ni opredelilo, vendar pa s tem ni storilo kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre namreč za navedbe, ki se nanašajo na vodenje postopka pred izdajo sodbe in za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, očitno niso relevantne. Iz istega razloga tudi pritožbeno sodišče na ta del pritožbenih očitkov podrobneje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke, v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej opravičljiva zamuda (naroka ali roka za kakšno pravno dejanje), ki se je pripetila stranki.

8. V konkretnem primeru toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdi, da mu sodba ni bila vročena. Enako trditev ponavlja tudi v pritožbi. Vsebinsko torej trdi, da ni zamudil nobenega procesnega roka. Pritožbeno sodišče glede na takšne trditve ugotavlja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nesklepčen, saj predlogu, tudi če bi se trditve, s katerimi je toženec predlog utemeljil, izkazale za resnične, ne bi moglo ugoditi. V kolikor bi namreč držalo, da tožencu sodba ni bila vročena, potem zamuda (z vložitvijo pritožbe zoper sodbo) sploh ni nastopila. V kolikor pa zamuda ni nastopila, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nepotreben in zato tudi neutemeljen. Pogoj za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč je, da zamuda nastopi. Predlog, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je zato nesklepčen.2. 9. Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je tudi v teoriji3 in sodni praksi4 uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog, lahko pa tudi razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

10. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zato, čeprav iz drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, pravilna, pritožba pa neutemeljena.

11. ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi5 se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).

12. Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe, je, da je bila stranki odločba (pravilno) vročena. Pritožbeno sodišče pritožbeni trditvi toženca, da mu sodba ni bila vročena, ne more slediti.

13. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je vročilnica (potrdilo o vročitvi) javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta domnevo je sicer mogoče izpodbiti, vendar pa tožencu to tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo.

14. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila sodba vročena na naslov toženca, ki ga tudi sam navaja v pritožbi in je isti kot na vročilnici, pripeti k list. št. 63. Toženec sicer vztraja, da vročilnice ni sam podpisal, vendar pa pri tem ni mogoče spregledati, da ob tem ni ponudil nobenih pojasnil, kdo je potemtakem njen podpisnik in zakaj naj ta bi vročilnico podpisal6. Tudi ne pojasni, zakaj na vročilnici, če je bilo pisanje izročeno drugi osebi in ne naslovniku, to ni zaznamovano7. Iz vročilnice tako (ob upoštevanju 149. člena ZPP) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik, torej toženec.

15. Svoje posplošene trditve, da na vročilnici ni njegov podpis, pa toženec tudi ni dokazal. Najprej zato, ker je ugotavljanje pristnosti podpisa delo izvedenca. Zanj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Tega dokaza pa toženec ni predlagal. Drži sicer, da podpis na vročilnici ni enak predloženim podpisom, vendar pa to ob povedanem še ne zadostuje za zaključek, da gre za podpisa dveh različnih oseb.8 V konkretnem primeru pa to velja še toliko bolj zato, ker se medsebojno (bistveno) razlikujejo tudi primerjalni podpisi toženca. Ker se toženec torej podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti. Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti je zato pravilna.

16. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

17. Ker toženec s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Glej 343. člen ZPP. Za vsebinsko presojo vložene pritožbe sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno (35. člen ZPP). 2 Primerjaj sklepe VSL I Cp 1887/2009, I Cp 265/2016 in I Cp 1637/2017. 3 A. Galič, Komentar Zakona o pravdnem postopku, I. knjiga, stran 476. 4 Primerjaj odločbe II Ips 53/2003, VSL I Cpg 335/2003, II Cp 1847/2004, VSL I Cp 1887/2009, VSL I Cp 2791/2013, VSL I Cp 134572014 in druge 5 Primerjaj odločbo VS RS II Ips 180/2010, odločbo VD SS Pdp 254/2013, VSL I Cp 222/2015, VSL I Cp 486/2017, I Cp 916/2017 in druge 6 Tako (na primer) ne navede, da je bil morda v času vročanja odsoten in je vročilnico podpisala oseba, ki živi na istem naslovu, pa mu ta pošte ni izročila; da se je že dogajalo, da je zanj na tem naslovu pisanje prevzela kaka druga oseba in podobno. 7 Na podlagi določb ZPP se sodba, ki se vroča osebno stranki (prvi odstavek 142. člena ZPP) lahko izroči kateremu od strankinih odraslih članov gospodinjstva (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP), vendar vročevalec v takem primeru na vročilnici navede njuno medsebojno razmerje (peti odstavek 149. člena ZPP). 8 Glej odločbo VS RS II Ips 536/2007.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia