Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i, tako da se zaznamba spora ne dovoli in predlog za zaznambo spora zavrne in dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi predloga za obnovo postopka opr.št. P predlagatelja (prej tožene stranke) zoper M.K. (prej tožnika) zaradi ugotovitve lastninske pravice, pri nepremičnini s parc.št. 7328/9 v vl.št. 3731 k.o. P., dovolilo zaznambo spora.
Zoper ta sklep se je po pooblaščencu pritožil udeleženec M.K. zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za zaznambo spora zavrne. V pritožbi navaja, da je toženec zahtevo za obnovo postopka umaknil 14.3.2003, kar pomeni, da je postopek pravnomočno končan in zaznamba spora ni možna. Sodišče sicer sklepa o umiku zahteve za obnovo postopka še ni izdalo, čeprav je od umika poteklo več kot leto dni, ne glede na to je postopek končan in zato zaznamba ni možna.
Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.
Predlagatelj je 9.11.2001 vložil predlog za zaznambo spora. Z zaznambami se v zemljiški knjigi vpisujejo pravna dejstva, v primeru zaznambe spora je to (procesno) pravno dejanje, s katerim se začne določen sodni postopek. Predlagatelj je podal predlog za zaznambo spora na podlagi vloženega predloga za obnovo postopka zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki se je vodil pod opr.št. P pri Okrajnem sodišču v P., čemur je sodišče prve stopnje ugodilo, sklicujoč se na 79. čl. ter 146. in 147. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je sodišče druge stopnje ugotovilo, da odločitev prvostopenjskega sodišča ni pravilna. Po 5. tč. 22. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oz. drugo procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oz. spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. V 1. odst. 79. čl. ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o pridobitvi pravice na originaren način), zaznamba spora o prenehanju pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. V obravnavanem primeru zato niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odst. 79. čl. ZZK-1. Ne gre namreč za spor o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, niti spor o ugotovitvi prenehanja lastninske pravice na navedenih nepremičninah, temveč za predlog za obnovo postopka, v katerem pa je predlagatelj nastopal kot tožena stranka. Ker zaznamba spora v primeru predloga za obnovo postopka v določbah ZZK-1 nima podlage, je sodišče druge stopnje pritožbi že zato ugodilo ( ne da bi se spuščalo v pritožbeni razlog umika predloga za obnovo postopka ) in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagana zaznamba spora ne dovoli in zemljiškoknjižni predlog zavrne ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).