Jedro

Nepravdni postopek zaradi ureditve meje, do katerega je prišlo tako, da je sodišče ustavilo pravdni postopek zaradi motenja posesti in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, ni ovira za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine. Ne gre za kršitev po 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka lastnica severnega dela parcele št. 731, katerega južna meja predstavlja podaljšek ravne mejne črte med parcelama št. 760 in 730 preko parcele št. 731. Naložilo je toženi stranki, da dopusti geometersko odmero severnega dela parcele št. 731, ki bo postala samostojna parcela in da izda zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bosta tožnika vpisala kot solastnika vsak do polovice pri tej parceli. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je med strankama v teku mejni spor in ker ni mogoče v dveh postopkih odločati o lastninski pravici na istem zemljišču, bi bilo treba predmetno tožbo zavreči. To je tožena stranka ugovarjala že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje ugovoru ni sledilo. Ker sodišči nista upoštevali odprtega nepravdnega postopka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tako nobena sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Uveljavljane kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta razloge o vseh dejstvih, ki so odločilna za razsojo zadeve. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo tudi razlog, zakaj ni upoštevalo pritožbenih ugovorov o nepravdnem postopku, ki naj bi predstavljal oviro za odločanje o lastninski tožbi. Med strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka v pravdni zadevi P 154/86 vložila proti toženi stranki tožbo zaradi motenja posesti. Ker je sodišče ugotovilo, da je med strankama sporna meja, je ustavilo pravdni postopek in izreklo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. O mejnem sporu sodišče še ni odločilo. Omenjeni nepravdni postopek ne more predstavljati ovire za tožečo stranko, da si zagotovi varstvo svojih pravic z lastninsko tožbo. Ker ni bilo odločeno o zahtevku, o katerem bi bila v teku druga pravda, tudi ne gre za kršitev po 11. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, te pa z revizijo niti ne bi bilo mogoče uveljavljati (1. tč. 1 odst. 385. čl. ZPP).

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo še glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje (na katere je revizijsko sodišče vezano), da je imela tožeča stranka sporno zemljišče v dobroverni posesti več kot dvajset let, sta sodišči pravilno ugotovili lastninsko pravico tožnikov zaradi priposestvovanja.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).