Jedro

Posebni revizor kljub poklicni skrbnosti ni mogel pred prevzemom naloge natančno določiti vseh stroškov, zlasti ne tistih, ki so izven njegove sfere, ampak jih je lahko le ocenil. Dodatni predujem je bil potreben in sodišče prve stopnje je pravilno sledilo predlogu posebnega revizorja.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 3. 1. 2019:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da je dolžan v roku 15 dni od izdaje sklepa založiti predujem za kritje stroškov posebne revizije 3.000,00 EUR na račun sodišča, sicer bo znesek izterjalo po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je revizijska družba, ki je bila s sklepom z dne 3. 9. 2018 imenovana za posebnega revizorja, 27. 12. 2018 obvestila sodišče, da so ji pri izvajanju posebne revizije nastali dodatni stroški 2.379,00 EUR, ki so potrebni in jih predhodno ni bilo mogoče predvideti. Gre za stroške preverjanja cen storitve mehanske obdelave odkovkov in brez tega stroška ne bi bilo mogoče izvesti posebne revizije.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da je sodišče nekritično sledilo obrazložitvi revizijske hiše, pri čemer je določilo celo višji predujem kot je znašal ocenjeni znesek. Iz izjave posebnega revizorja z dne 10. 7. 2018, ki je bila priložena predlogu, izhaja, da znašajo ocenjeni stroški posebne revizije, upoštevaje obseg, kot je bil predlagan na skupščini nasprotnega udeleženca in je povzet v predlogu, 25.000,00 EUR. Znesek je predstavljal ocenjene stroške posebne revizije po predlaganih šestih točkah, pri čemer je sodišče zmanjšalo obseg na tri točke. Kljub temu ni zmanjšalo predlaganega predujma. Predujem 25.000,00 EUR bi moral zadoščati oz. celo presegati znesek stroškov za izvedbo posebne revizije in posledično ni potrebe po plačilu dodatnega predujma.

3. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da ni bilo mogoče predvideti, da bodo preverbe gibanja cen povzročile dodatne materialne stroške. Posebni revizor je skladno s pravili stroke ocenil predviden obseg lastnega strokovnega revizijskega dela iz njegove sfere, ni pa mogel predvideti vseh materialnih stroškov, saj ne vidi v prihodnost, in ti niso nastali v njegovi sferi, ampak izven.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na obrazložen predlog revizijske družbe za doplačilo predujma za posebno revizijo z dne 27. 12. 2018, da so ji nastali dodatni stroški 2.379,00 EUR, ki so potrebni in jih predhodno ni bilo mogoče predvideti, da gre za stroške preverjanja cen mehanske obdelave odkovkov, brez tega stroška pa ni mogoče izvesti posebne revizije (1. točka obrazložitve sklepa). Posebni revizor je v predlogu za doplačilo predujma še pojasnil, da so dodatni stroški potrebni, kajti upoštevaje specifiko gospodarske dejavnosti, ki jo opravlja nasprotni udeleženec in v okviru katere nekatera dela mehanske obdelave odkovkov zaupa zunanjim dobaviteljem, preverba konkurenčnih cen storitev mehanske obdelave pri zunanjih dobaviteljih ni enostavna in je ni mogoče opraviti zgolj z navadnimi poizvedbami pri konkurenčnih dobaviteljih, da se mora konkurenčni dobavitelj najprej seznaniti z obsežno tehnično specifikacijo naročene storitve in lahko šele na tej podlagi izdela oceno vrednosti posameznih naročenih storitev, tako imenovano kalkulacijo pozicij, da posamezne storitve mehanske obdelave niso generične, temveč so si med seboj tako različne, da gre v vsakem primeru, za vsako pozicijo za species storitev ter je potrebno takšno storitev vsakič posebej ovrednotiti, narediti kalkulacijo, da je posebni revizor uspel pridobiti sodelovanje enega izmed konkurenčnih dobaviteljev, vendar tovrstno sodelovanje je povezano z dodatnimi stroški 2.379,00 EUR, kot izhaja iz priloženega predračuna družbe U. d.d. z dne 20. 12. 2018 (list. št. 72-74 spisa). Zato ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo revizijski hiši, saj je predložila omenjeni predračun - proforma račun št. 1801012743 U. d.d. z dne 20. 12. 2018. Res je določilo nekoliko višji predujem, kot je znašal strošek v predračunu, vendar je ostalo v razumnih mejah. Še vedno je šlo zgolj za predujem, iz katerega se bodo poravnali stroški, ko bo znana njihova višina. V primeru presežka se ta vrne nasprotnemu udeležencu.

6. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moral že plačani predujem zadoščati oz. presegati stroške posebne revizije, da ni potrebe po plačilu dodatnega predujma, da gre za stroške, ki so vkalkulirani in znani od začetka. Posebni revizor je v izjavi glede posebne revizije nad nasprotnim udeležencem z dne 10. 7. 2018, ki jo je predlagatelj priložil predlogu za imenovanje posebnega revizorja, pojasnil, da ocenjeni stroški posebne revizije nad vodenjem poslov družbe, upoštevaje obseg, kot je opredeljen v dnevnem redu skupščine z dne 20. 6. 2019, znašajo 25.000,00 EUR. V primeru, da bo porabil več kot 170 ur pri opravljanju storitev, bo vsako dodatno urno postavko zaračunal po 150 EUR. Stroški prevoza in drugi materialni stroški bodo zaračunani posebej (priloga A9). Posebni revizor kljub poklicni skrbnosti ni mogel pred prevzemom naloge natančno določiti vseh stroškov, zlasti ne tistih, ki so izven njegove sfere, ampak jih je lahko le ocenil. Dodatni predujem je bil potreben in sodišče prve stopnje je pravilno sledilo predlogu posebnega revizorja. Pravilno je uporabilo materialno pravo. Tretji odstavek 321. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa, da se stroški in plačilo posebnega revizorja izplačajo iz predujma. Če sredstva predujma ne zadoščajo za plačilo stroškov in plačilo dela posebnega revizorja, naloži sodišče družbi založitev dodatnega predujma.

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 3. 2019:

7. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da je dolžan v roku 15 dni od izdaje sklepa doplačati predujem za kritje stroškov posebne revizije 13.985,56 EUR na račun sodišča, sicer bo znesek izterjalo po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je revizijska družba, ki je bila s sklepom z dne 3. 9. 2018 imenovana za posebnega revizorja, 27. 2. 2019 priglasila stroške izvedbe posebne revizije in jih 11. 3. 2019 natančno specificirala. Založeni predujem ne zadostuje za kritje stroškov posebne revizije.

8. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo1 nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP. V pritožbi navaja, da sodišče doslej ni odločilo o skupnem znesku stroškov posebne revizije. Izdalo je več sklepov, s katerim ga je pozvalo k plačilu ali doplačilu predujma, nikjer pa ni zavedeno oz. s sklepom določeno koliko znašajo skupni stroški posebne revizije. Glede na to, da sklep ni obrazložen, nasprotni udeleženec ne ve, ali sklep določa dodatni predujem ali je v ta znesek vračunan še neplačani predujem 3.000,00 EUR. Nasprotni udeleženec ni seznanjen s stroškovnikom posebnega revizorja, tudi ne more vedeti koliko ur dela je bilo priglašenih. Iz previdnosti izpostavlja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov te kritično presoditi.

9. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da se nasprotni udeleženec spreneveda, da ne ve kakšno je stanje zadeve, četudi so mu bili vsi trije sklepi o predujmu vročeni, vsi so ustrezno obrazloženi in izpodbija vsakega od njih. Prvotna ocena stroškov posebne revizije oz. obsega storitev je bila zgolj ocena, ki temelji na prima facie seznanitvi z obsegom posebne revizije, pri tem posebni revizor ni bil in ni mogel biti seznanjen z dejanskim obsegom dokumentacije (pogodb, faktur) in podatkov, ki jih bo moral proučiti ter analizirati in presojati v luči svojih posebnih strokovnih znanj. Dejanski obseg storitev se je mogel z gotovostjo ugotoviti šele po izvedeni posebni reviziji, o poteku katere in o posameznih strokovnih nalogah je posebni revizor sproti vodil specificirano evidenco ter jo predložil sodišču. 10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje sicer res v času izdaje drugega izpodbijanega sklepa še ni odločilo o skupnem znesku stroškov, vendar je že razpolagalo z revizijskim poročilom z dne 18. 1. 2019 (list. št. 83 do 121 spisa), računom posebnega revizorja z dne 14. 2. 2019 s priloženo tabelo opravljenih ur, zaposlenih in opisom del (listna št. 152 do 157 spisa) ter z dopolnitvijo specifikacije stroškov posebnega revizorja z dne 8. 3. 2019 (list. št. 166 do 185 spisa). Z drugim izpodbijanim sklepom je sicer sklepalo o pravilnosti priglašenih in kasneje (s tretjim izpodbijanim sklepom) odmerjenih stroškov, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost drugega izpodbijanega sklepa. Posledično ne drži očitek neobrazložitve sklepa, da ni zmožen preizkusa, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka in da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave.

12. V 3. in 4. točki obrazložitve pritožbe nasprotni udeleženec neutemeljeno ponavlja navedbe, ki jih je podal zoper prejšnji sklep. Nanje je bilo odgovorjeno v prejšnjem sklopu obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje. Ostale navedbe v 5. in 6. točki obrazložitve pritožbe se nanašajo na priglašene stroške posebnega revizorja, ki so predmet odločitve v tretjem izpodbijanem sklepu. Nanje bo odgovorjeno v naslednjem sklopu sklepa sodišča druge stopnje in zato niso pravno odločilne v pritožbenem postopku zoper drugi sklep sodišča prve stopnje o določitvi dodatnega predujma.

O pritožbi zoper sklep z dne 4. 4. 2019:

13. Sodišče prve stopnje je z v uvodu tretjenavedenim sklepom priznalo in odmerilo posebnemu revizorju stroške za opravljeno delo 41.985,56 EUR (I. točka izreka). Plačilo celotnega zneska izvrši finančno računovodska služba v 8 dneh iz sredstev predujma, ki ga je založil nasprotni udeleženec, na transakcijski račun posebnega revizorja (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je posebni revizor za opravljeno delo posredoval račun z dne 22. 2. 2019 v znesku 41.985,56 EUR z DDV ter specifikacijo računa. Posebni revizor je 8. 3. 2019 podrobneje specificiral stroške, število ur, strokovni naziv zaposlenega in vrednost v skladu s Smernicami za oblikovanje cen revizijskih storitev (v nadaljevanju: Smernice). Pojasnil je, da je bilo delo izjemno zahtevno in je zahtevalo večletne izkušnje posebnih revizorjev. Potrebno je bilo pripraviti obsežno poročilo in ne le mnenja, kot se zahteva pri zunanji reviziji. Predložil je preglednico zaračunanih ur po zaposlenih, upoštevajoč revalorizacijo in povečano vrednost za zahtevnost dela za 22 %. Tako sta dva revizorja opravila 103,5 ur, kar upoštevajoč revalorizacijo in 22 % povečano vrednost za zahtevnost dela znaša 11.736,95 EUR brez DDV. Vodja revizijske skupine je opravil 96 ur dela, kar upoštevajoč revalorizacijo in 22 % povečano vrednost za zahtevnost dela znaša 16.330,85 EUR brez DDV. Vodja revizijskega področja je opravil 15 ur dela, kar upoštevajoč revalorizacijo in 22 % povečano vrednost za zahtevnost dela znaša 3.083,17 EUR brez DDV. Strokovni direktor družbe je opravil 4 ure dela, kar upoštevajoč revalorizacijo in 22 % povečano vrednost za zahtevnost dela znaša 1.094,03 EUR brez DDV.

14. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP. V pritožbi navaja, da je obrazložitev izredno skopa, ne vsebuje navedb katere stroške je priglasila revizorska družba, v kolikšnem znesku ter katere je sodišče priznalo kot utemeljene. Posebni revizor je predhodno že opravil pregled poslovanja nasprotnega udeleženca, v okviru katerega je obravnaval isto tematiko, kot je bil predmet posebne revizije, torej poslovanje nasprotnega udeleženca z družbo Ekstra-kovina d.o.o.. V okviru tega se je že seznanil z vsemi potrebnimi podatki, vsled česar je neutemeljeno dvakrat ali večkrat pribavljal iste listine in analiziral iste podatke. Posledično je za opravo istega dela izdal dva stroškovnika. Predhodni vpogled ni bil izveden s strani posebnega revizorja, ampak njegove sestrske družbe. Revizijo so v obeh primerih izvajale iste osebe. Kot je razvidno iz dopisa posebnega revizorja, slednji zaračuna uro dela 150,00 EUR. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da znaša najnižja urna postavka, ki je bila priglašena, kar 113,40 EUR. Navedeno delo ne more predstavljati dela, ki bi bilo podvrženo povečanju zaradi zahtevnosti opravila, vsled česar je sodišče neutemeljeno priznalo povečanje za 22 %. Zahtevnost ni izkazana, vsled česar je zaključek ne le neutemeljen, ampak pavšalen in obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Revizorji so izvajali povsem običajno posebno revizijo, ki je vključevala pregled poslovanja dveh družb. Nobenih posebnosti, ki bi narekovale povečanje tarife, ni podane. Pridobivali so zgolj ponudbi dveh podjetij, vsled česar ni moglo priti do nobenega povečanja iz tega naslova. Posebnemu revizorju ne gre nobena nagrada, saj je izdelano mnenje neuporabno. Nasprotni udeleženec je z odgovorom na predlog vložil račun družbe Resni d.o.o., ki je opravljala temeljit pregled poslovanja družbe, pri čemer se je osredotočila na obdobje od leta 2006 dalje, torej pregled 10-letnega obdobja, kar je enkrat več od predlaganega. Strošek tega je znašal 5.995,08 EUR. Sodišče bi moralo pred odločitvijo o priglašenih stroških presojati stroškovnik tudi z vidika krajevno običajne cene. Stroškovnik posebnega revizorja znaša skoraj 6-kratnik računa družbe R. d.o.o., ki je izvedla revizijo celotnega 10-letnega poslovanja, torej je bil obseg dela neprimerno večji.

15. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da storitev ni opravljala ista družba in niso bile opravljane iste storitve. V prvem postopku se je izvrševala predlagateljeva družbeniška pravica do informacij, kateri je asistiral predlagateljev strokovni pomočnik in je opravil splošni, generalni vpogled v poslovanje nasprotnega udeleženca na podlagi jemanja vzorcev in analize, v drugem postopku pa se je izvajala sodno naložena posebna revizija v sodno določenem obsegu, izključno vezano na poslovanje nasprotnega udeleženca s povezanim dobaviteljem E. d.o.o. in ugotavljanje nepravilnosti pri tem. Tako je jasno, da ne gre za podvajanje. Kljub temu, da je posebni revizor zaradi nesodelovanja nasprotnega udeleženca utrpel določene administrativne stroške, teh ni zaračunal. Nasprotni udeleženec ni želel izročiti dela potrebne originalne dokumentacije niti zagotoviti fotokopij, zato je posebni revizor s svojim administrativnim osebjem na sedežu nasprotnega udeleženca 14. 12. 2018 na lastne stroške izvedel zbiranje in kopiranje dokumentacije. Zaračunane so bile zgolj revizorske strokovne storitve, podporne storitve pa ne, četudi bi do tega imel pravico. Izhodiščne cene v Smernicah so določene za izvajanje storitev zunanje revizije, v primerjavi s temi storitvami pa so storitve posebne revizije že same po sebi kompleksnejše ter zahtevajo posebna revizorska strokovna znanja in dolgoletne izkušnje pri opravljanju revizorskega dela. Že slednje po sebi utemeljuje 22 % povišanje izhodiščne tarifne postavke, pri čemer Smernice dovoljujejo do 50 % povišanje, iz česar izhaja, da je posebni revizor ostal v spodnji meji predpisanih tarifnih postavk. Nasprotni udeleženec zanemarja, da je bilo potrebno pregledati, preučiti in analizirati več kot 40 fasciklov dokumentacije in da tovrstni pregled poteka hitreje, če je prisotnih več revizorjev. Strokovnost konkretnega posebnega revizorja je izkazana, da ima ustrezno licenco ter neizpodbitne in svetovno priznane strokovne izkušnje. Iz specifikacije računa R. d.o.o. je razvidno, da je šlo za zastopanje in izplačila, kar ni ista storitev kot sodno določena posebna revizija. Iz specifikacije ni razviden obseg storitev, število opravljenih ur niti urna postavka. Tako ni mogoče primerjati storitev obeh revizijskih družb in ni mogoče dati zaključka katera cena je ugodnejša. 16. Pritožba ni utemeljena.

17. Neupoštevno je ponavljanje navedb iz prejšnjih dveh pritožb, da sodišče ni zmanjšalo predujma, kljub temu, da naj bi zmanjšalo predlog na 3 točke od 6, da bi moral prvotno plačani predujem zadoščati oz. presegati znesek stroškov, da ni potrebe po plačilu dodatnega predujma. Slednji ni več predmet tretjega izpodbijanega sklepa.

18. Ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, da je obrazložitev izredno skopa, da ne vsebuje navedb o tem katere stroške je revizorska družba priglasila, v kakšnem znesku in katere je sodišče priznalo, da sklep nima navedb o odločilnih dejstvih, da je nasprotnemu udeležencu odvzeta pravica od izjave. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo račun posebnega revizorja s specifikacijo z dne 22. 2. 2019 in podrobno specifikacijo stroškov z dne 8. 3. 2019 (2., 7. točka obrazložitve sklepa). Če sta dva revizorja predhodno opravljala določen pregled poslovanja nasprotnega udeleženca, sicer v okviru sestrske družbe posebnega revizorja, to ne pomeni, da ni upravičen do celotne priglašene nagrade in stroškov. Nasprotni udeleženec ni pojasnil konkretno kakšen je bil predhodni pregled poslovanja. Gotovo ni obravnaval iste tematike, se pravi posebne revizije poslov z družbo Ekstra-kovina d.o.o. kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Če sta se dva revizorja seznanila z določenimi listinami, to ne dokazuje, da se nista morala v okviru posebne revizije seznaniti še z mnogo več dodatnimi listinami, ki so bile potrebne za sodno naloženo nalogo. Nasprotnega nasprotni udeleženec ni dokazal. 19. Višina nagrade je določena s Smernicami, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel Svet inštituta (5. točka obrazložitve sklepa). Neutemeljeno se nasprotni udeleženec ne strinja z najnižjo urno postavko 113,40 EUR, saj jo določajo Smernice, ki predstavljajo materialno pravo. Prav tako neutemeljeno nasprotuje povečanju nagrade za 22 %. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo obrazložitvi posebnega revizorja, da je bilo delo izjemno zahtevno in je zahtevalo večletne izkušnje posebnih revizorjev, da je bilo potrebno pripraviti obsežno poročilo in ne le mnenja, kot se zahteva pri zunanji reviziji (6. točka obrazložitve sklepa). V skladu Smernicami bi lahko posebni revizor zahteval povečanje za zahtevnost celo do 50 %, vendar jih je za 22 %. Iz revizijskega poročila izhaja, da ta obsega 40 strani kompleksne tematike. Zlasti ne drži navedba v pritožbi, da posebnemu revizorju ne gre nobena nagrada, da naj bi bilo mnenje neuporabno. Sama vsebina revizijskega poročila ne more biti predmet tega sodnega postopka. Iz njega pa ni razvidno, da bi očitno zgrešilo naloženo temo in da zato posebni revizor ne bi bil upravičen do nagrade.

20. Glede računa R. d.o.o. (priloga B 16) je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 3. 9. 2018 pravilno ugotovilo, da iz njega ni razvidno kakšno delo naj bi družba sploh opravila, da primerjava ni možna, da naj bi šlo za dogovorjene postopke, zastopanje in plačila, ne za posebno revizijo (16. točka obrazložitve omenjenega sklepa, list. št. 21 spisa). Po pojasnjenem je neutemeljen dokazni predlog za angažiranje izvedenca ekonomske stroke, ki naj bi odgovoril koliko znaša krajevno običajna cena za delo posebnega revizorja.

Končna odločitev in stroški:

21. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP zavrnilo pritožbe kot neutemeljene in potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje.

22. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 S pritožbo je vložil tudi predlog za izločitev sodnice, tega je zavrnila predsednica sodišča s sklepom Su 305/2019 z dne 2. 4. 2019 (listna št. 211, 212 spisa).