Jedro

Izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve o zapadlosti terjatve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Škofji Loki (v nadaljevanju sodišče) je toženki naložilo plačilo v višini 616,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2023 dalje do plačila (I. točka izreka). Poleg tega je tožnici dolžna povrniti 44 EUR njenih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 8. 2023 dalje do plačila, ter 58 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. Poudarja, da je prenehala s plačevanjem v dogovoru s tožnico. Oporeka neizvedbi dokaza z njenim zaslišanjem. Poudarja, da je več kot 2/3 dolga poravnala; sodišče pa navaja, da je plačala 50 EUR. Med njo in tožnico je bil sklenjen še naknadni dogovor. Dokazala je komunikacijo s tožnico in svoje trenutno finančno stanje. Tožnica ji je zagotovila, da bodo počakali z izvršbo, če do avgusta 2023 ne bo zmožna poplačati dolga. Dolg je pripravljena poravnati, vendar ne zmore enkratnega plačila. Je onkološka bolnica in predmetna zadeva je zanjo izredno stresna. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo poudarja, da je bil s toženko sklenjen le dogovor o obročnem plačilu s 24. 4. 2023, ki pa ga toženka ni spoštovala. Zaslišanje toženke ni bilo potrebno; njena finančna situacija in zdravstveno stanje pa za odločitev v tej zadevi nista pravno relevantna. Predlaga, da pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Obravnavni spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 343. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6.Sodišče je svojo odločitev utemeljilo na naslednjih dejanskih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano:

7.- toženka je z banko A., d. d. 3. 12. 2018 sklenila kreditno pogodbo, na podlagi katere je dobila kredit v višini 2.169,15 EUR, vrniti pa se ga je zavezala v 60 obrokih po 42,95 EUR;

8.- toženka obveznosti ni redno izpolnjevala, zato je banka pogodbo odpovedala, tožnica pa ji je izplačala 641,98 EUR zavarovalnine;

9.- pravdni stranki sta se dogovorili za obročno plačilo - toženka je 3. 5. 2023 plačala prvi obrok v višini 50 EUR, nato ni plačala ničesar več, zato po poplačilu stroškov, obresti in dela glavnice dolguje še 616,87 EUR.

10.Pritožnica v pretežnem delu pritožbeno izpodbija dejansko stanje. To pa je - kot je bilo že zgoraj pojasnjeno - nedopusten pritožbeni razlog, zato se pritožbeno sodišče do njenih izpodbijanj dejanskih ugotovitev ne sme opredeljevati.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, usmerjen v neizvedbo toženkinega zaslišanja. Toženka je svoje zaslišanje predlagala v ugovoru. Z zaslišanjem naj bi se potrdile njene ugovorne navedbe, da se je s tožnico dogovorila o obročnem odplačilu obveznosti; julija naj bi poplačala obrok za maj in junij, ter avgusta 2023 še preostalo razliko. Glede na trditveno podlago (tudi) po presoji pritožbenega sodišča izvedba dokaza z zaslišanjem ni bila potrebna. Sodišče je namreč sledilo njenim zatrjevanjem o tovrstnem dogovoru. Ta izkazuje, da je tožničina terjatev v celoti zapadla v plačilo avgusta 2023. Zato izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.

12.Ker pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso kršitve materialnega in procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/1, 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.