Jedro

Temeljni pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je zanesljiv izkaz dedičev, da premoženje obstaja, in njihovo soglasje, da to premoženje sodi v zapuščino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pritožnika za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2.Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki je dedič kot zapustnikov sin. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Izpostavlja, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep pritožniku vročilo skupaj z zadnjo vlogo sodedinj (vdove in hčerke), zaradi česar mu je bila kršena možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se na zadnjo pripravljalno vlogo ni imel možnosti odzvati. Ista pravica mu je bila kršena s strani prvostopenjskega sodišča tudi glede opustitve oprave poizvedb na bančnih računih zapustnika. Pritožnik poudarja, da v zapuščino sodi tudi nepremičnina parcelna številka ... k. o. ..., na naslovu ..., ker gre za darilo dano prvi dedinji s strani zapustnika, ki bi se moralo vrniti v zapuščino. V pozneje najdeno premoženje zapustnika prav tako spadata slika A. A. z naslovom "..." in ročna ura "...".

3.V odgovoru na pritožbo sta sodedinja nasprotovali vsem pritožbenim trditvam in predlagali njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6.Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. čl. Zakona o dedovanju (ZD) ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju; v tem pogledu pritožnik nima prav, ko sodišču prve stopnje očita, da ni opravilo novega naroka, saj ta ni predviden.

7.Dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju v okviru 221. čl. ZD lahko sodišče izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika, saj so predmet dedovanja le stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku.1 V zapuščinskem postopku se ne raziskuje spornih dejstev, prav tako je bil predmetni zapuščinski postopek že pravnomočno končan. Glede na navedeno se dodatni sklep o dedovanju izda le v primeru, ko ni dvoma in ne spora, da gre za novo najdeno premoženje, ki pripada zapustniku, kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, saj sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave. Posledično je zapuščinsko sodišče pravilno zaključilo, da izdaja dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoča, dedič pa ima možnost svoje zahtevke uveljavljati z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.

8.Pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more omajati pritožnikovo sklicevanje na kršitev pravice do izjave, ker mu je bil izpodbijani sklep vročen skupaj z zadnjo vlogo sodedinj. Drži, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V obravnavani zadevi je bila pritožniku dana možnost do izjave, saj je v vlogi z dne 30. 1. 2024 podal odgovor na trditve sodedinj. Ti sta prerekali obstoj dodatnega premoženja zapustnika in nasprotovali vračilu daril v zapuščino, ki ga zahteva pritožnik. Smiselno enako sta zatrjevali v vlogi, na katero se sklicuje pritožba, do teh navedb pa se je pritožnik že opredelil, torej kršitev njegove pravice do izjave ne more biti podana. Pritožbeno sodišče dodaja, da je izpodbijana odločitev v bistvenem oprta že na prejšnje vloge, iz katerih izhaja, da med dediči obstaja spor o obstoju pozneje najdenega premoženja po zapustniku, kar je ugotovilo tudi zapuščinsko sodišče.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo zapuščinsko sodišče opraviti poizvedbe na bančnih računih zapustnika. Kot je bilo že obrazloženo, je temeljni pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, zanesljiv izkaz dedičev, da premoženje obstaja, in njihovo soglasje, da to premoženje sodi v zapuščino. V konkretnem primeru takega soglasja med dediči ni, zapuščinsko sodišče pa spornih dejstev ne razčiščuje. Dedič ima možnost svoje zahtevke uveljavljati z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.

10.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

-------------------------------

1Da mora biti obstoj novo najdenega premoženja jasno izkazan, je tudi utrjeno stališče sodne prakse: odločbe VSL III Cp 1867/2024, VSL I Cp 1848/2020, VSL I Cp 478/2023, VSL I Cp 455/2021, VSL II Cp 1410/2021.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 221 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.