Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnik je s pravno prednico toženke 7. 4. 2006 sklenil pogodbo o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo v višini 263.696 CHF (v tolarski protivrednosti je prejel 40.109.005,43 SIT), z rokom vračila v 180-ih mesečnih obrokih. S tožbo je zahteval ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, njenega notarskega zapisa in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke, ter plačilo 90.433,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in tožbo zavrglo v delu, ki se glasi na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na vknjiženi nepremičnini. Ugotovilo je, da sta kreditna pogodba in njen notarski zapis nična, ter da je toženka dolžna plačati tožniku 90.433,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 61.654,28EUR od 20.11.2019 dalje in od 28.779,29 EUR od 20. 12. 2023 dalje.
2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Tožnikovi pritožbi je ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev tako, da je zvišalo znesek prisojenih pravdnih stroškov.
3.V zvezi s sodbo drugostopenjskega sodišča toženka predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:
"1. Ali sta Prvostopenjska sodba in Izpodbijana sodba zadostno obrazloženi, upoštevajoč dejstvo, da sodbi temeljita na uporabi relativnih, vsebinsko praznih besednih zvez (npr. črni scenarij), katerih sodišči predhodno ne konkretizirata?"
"2. Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo 1. odstavka 24.člena (takratnega) ZVPot?"
"3. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je mogoče banki v primeru ničnosti kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja, ob sklicevanju na sodno prakso SEU ter na javni interes varstva potrošnikov, v celoti odreči nadomestilo za uporabo izplačanega kapitala na podlagi teleološke redukcije pravil OZ o neupravičeni obogatitvi, ne da bi sodišče presodilo meje skladne razlage nacionalnega prava z Direktivo 93/13/EGS?"
"4. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da varstvo potrošnikov kot javni interes samo po sebi utemeljuje popolno zavrnitev zahtevka banke (tj. tožene stranke) za nadomestilo koristi od uporabe izplačanega kapitala, ne da bi bile ugotovljene predpostavke iz drugega odstavka 87. člena OZ, zlasti da je pogodba po svoji vsebini ali namenu nasprotovala temeljnim moralnim načelom in da je bila banka nepoštena stranka v smislu navedene določbe?"
"5. Ali je Vrhovno sodišče pri odločanju v obravnavanem primeru zavezano slediti razlagi, ki jo je podalo Sodišče EU, četudi je ta v nasprotju s slovenskim pravom, ali lahko oziroma celo mora upoštevati posebnosti slovenskega prava in dejanske okoliščine obravnavanega primera?"
"6. Ali je mogoče aplicirati stališča iz sodne prakse Sodišča EU na način, da slednje ne bi predstavljalo razlage, ki bi bila contra legem?"
"7. Ali je dopustno splošna pravila OZ o neupravičeni obogatitvi teleološko reducirati tako, da se banki zaradi odvračalnega učinka Direktive 93/13 v celoti odreče nadomestilo za uporabo izplačanega kapitala, čeprav pogoji za zavrnitev restitucijskega zahtevka po drugem odstavku 87. člena OZ niso ugotovljeni?".
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.ačlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.c člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).