Jedro

Ttoženi stranki (niti njeni pooblaščenki) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je svojo vlogo skupaj s prilogami vložila v spis šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožena stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožena stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 156. člena ZPP (po katerem, mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo) niso bili izpolnjeni pogoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zavrne predlog tožeče stranke za povrnitev separatnih stroškov zaradi pristopa na narok dne 4. 7. 2017 tožeče stranke, sodnega tolmača in priče A.A..

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 250,49 EUR v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po izteku navedenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice z izpodbijanim sklepom naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožnici separatne stroške za pristop na narok in stroške sodnega tolmača v višini 528,57 EUR (I. točka izreka), poleg tega pa tudi separatne stroške prihoda na narok priči A.A. v višini 273,13 EUR, na njegov transakcijski račun, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa (II. točka izreka), vse v roku 15 dni od prejema sklep sodišča prve stopnje in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, tožnici pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obširni pritožbi navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, saj je v izreku navedeno, da je dolžna tožena stranka plačati tožnici stroške pristopa na narok, v obrazložitvi pa je navedeno, da je dolžna tožena stranka plačati tožnici stroške zastopanja na naroku. Ti stroški tudi niso bili specificirani. Separatni stroški nimajo narave kaznovalne funkcije, zato jih ni mogoče prisoditi v višjem znesku, kot so dejansko nastali. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Tožena stranka se je s priglašenimi stroški priče A.A. seznanila šele z izpodbijanim sklepom, zato je bila kršena tudi njena pravica do kontradiktornega postopka. Poleg tega niti priča niti tožnica nista izkazali utemeljenosti potnih stroškov letalske karte za pričo na relaciji London - Zagreb ter stroškov prevoza na letališče, saj iz tožničinega predloga za zaslišanje te priče izhaja, da je stalno bivališče priče v Sloveniji, na naslovu B. ulica 71, C.. Tožena stranka tudi ni bila opozorjena na to, da bi morala pripravljalno vlogo vložiti v spis pred prvim narokom za glavno obravnavo, niti na posledice, ki jo bodo doletele, če tega ne bi storila. Prvi narok za glavno obravnavo dne 4. 7. 2017 je bil opravljen in preložen, s čimer sta se strinjali obe stranki. Tožena stranka je lahko z zbiranjem dokazov začela šele po prejemu tožbe v odgovor, to je 31. 8. 2016, saj se je šele takrat seznanila s tožbenim zahtevkom tožnice. Poleg tega je tožnica v spis vložila več pripravljalnih vlog, med drugim tudi pripravljalno vlogo dne 10. 4. 2017, ki je bila zelo obsežna in s številnimi listinskimi dokazi in predlogi za zaslšanje prič. Do te vloge se je tožena stranka lahko opredelila, ko je prejela prevode (večina listinskih dokazov je bila v angleškem jeziku), tako da ji je na voljo za pripravo svoje vloge ostalo le en mesec. Toženi stranki ni mogoče očitati nikakršne malomarnosti. Do preklica prvega naroka, ki je bil najprej razpisan za 13. 6. 2017, je prišlo zaradi bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je do prvega naroka sam zastopal toženo stranko. Tožena stranka v vabilu na prvi narok ni bila opozorjena, da mora pripravljalno vlogo vložiti pred prvim narokom in da bo plačala separatne stroške, če tega ne bo storila. Tudi tožnica je na naroku dne 4. 7. 2017 predlagala obsežen listinski dokaz, sestavljen v angleščini, ta pa je bil tesno povezan s pričanjem vabljenih prič (glede ugotavljanja delovnopravne kontinuitete). Zaslišanja prič tako ni bilo mogoče izvesti prav zaradi ravnanja tožnice. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je imela zaradi odsotnosti primopredaje s strani tožnice težave pri pridobivanju podatkov o družbi, prišlo pa je tudi do tatvine računalnika zakonitega zastopnika tožene stranke, na katerem je bila shranjena vsa elektronska korespondenca. ZPP ne vsebuje določbe, ki bi stranki nalagala rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke, niti določbe, ki bi preprečevala stranki, da vloži pripravljalno vlogo na prvem naroku. Zato toženi stranki ni mogoče očitati krivde, ker je svojo pripravljalno vlogo v spis vložila na prvem naroku. Po sodni praksi, ki jo tožena stranka citira v pritožbi, se kot krivdno ravnanje ne šteje niti predložitev vloge na prvem naroku, pa čeprav je sodišče prve stopnje stranki postavilo krajši rok za predložitev te vloge. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo kršilo tudi 22., 14. in 15. člen Ustave RS, pa tudi osnovno načelo ZPP, saj je stranki obravnavalo povsem neenakopravno. V pritožbi citira tudi prvi odstavek 286. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da povrne tožnici, sodnemu tolmaču in priči A.A. njihove stroške pristopa na narok dne 4. 7. 2017 kot separatne stroške po prvem odstavku 156. člena ZPP. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da so ti stroški tožnici, tolmaču in navedeni priči nastali po krivdi tožene stranke, saj je ravnala malomarno, ker je obsežno pripravljalno vlogo z večjim številom prilog vložila v spis na prvem naroku za glavno obravnavo dne 4. 7. 2017. Prvi odstavek 156. člena ZPP določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v zvezi z vložitvijo pripravljalne vloge v spis skupaj s prilogami na prvem naroku dne 4. 7. 2017 mogoče očitati malomarnost. 7. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje po prejemu odgovora na tožbo tožene stranke za dan 13. 6. 2017 razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je povabilo obe stranki z vabilom na pristop na ta narok (listovna št. 18). V vabilu sta bili stranki ob sklicevanju na 286. člen ZPP izrecno opozorjeni, da morata najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Opozorjeni sta bili tudi na to, da lahko na poznejših narokih za glavno obravnavo navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze le, če jih brez svoje krivde nista mogla navesti na prvem naroku. Sodišče prve stopnje poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ki je bil razpisan za 13. 6. 2017, zaradi bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ni opravilo in ga je preložilo na 4. 7. 2017. O preklicu naroka in preložitvi naroka na 4. 7. 2017 je obvestilo obe stranki. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 4. 7. 2017 opravilo poravnalni narok (na katerem ni prišlo do poravnave med strankama) in prvi narok za glavno obravnavo. Na prvem naroku za glavno obravnavo sta obe stranki podali določene navedbe, tožnica je v spis vložila listino, sestavljeno v tujem jeziku na šestnajstih straneh (A75), tožena stranka pa pripravljalno vlogo na štiridesetih straneh skupaj z devetintridesetimi priloženimi listinami, od katerih so bile nekatere prav tako sestavljene v tujem jeziku. Na tem naroku je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, vpogledalo in prebralo listine, ki so bile vložene v spis (vključno z listinami, ki jih je na tem naroku prejelo), odločilo, da bo zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke, priči A.A. in D.D., preko tolmača za angleški jezik pa tudi tožnico (vsi navedeni so pristopili na narok za glavno obravnavo dne 4. 7. 2017), vendar pa je na podlagi predloga tožnice narok preložilo na 17. 10. 2017 in dokazov z zaslišanjem navedenih udeležencev na naroku dne 4. 7. 2017 ni izvedlo.

8. Glede na zgoraj opisani potek postopka pred sodiščem prve stopnje toženi stranki (niti njeni pooblaščenki, kateri je bilo pooblastilo za zastopanje dano šele 30. 6. 2017 - listovna št. 111) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je svojo vlogo skupaj s prilogami vložila v spis šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožena stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožena stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Ker torej za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 156. člena ZPP niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih navedena določba opredeljuje, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog tožnice za plačilo priglašenih separatnih stroškov v zvezi z narokom z dne 4. 7. 2017 (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe tožene stranke ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti njene pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške poštnih storitev v znesku 1,29 EUR in plačano sodno takso za pritožbo v višini 249,20 EUR, skupaj torej 250,49 EUR. Ta znesek je dolžna tožena stranka povrniti v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. Pritožbeno sodišče toženi stranki preostalih višjih priglašenih stroškov (materialnih stroškov v znesku 18,71 EUR) ni priznalo, ker jih tožena stranka ni izkazala. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni pripomogel k odločitvi o utemeljenosti pritožbe tožene stranke (prvi odstavek 155. člena ZPP).