Jedro

Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

Stečajni dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), in predlagal razveljavitev sklepa.

Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na ugovor stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Ugotovilo je, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, in sicer po 1. točki 1. odstavka 406. člena ZFPPIPP, to pa je razlog iz 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP. Le-ta med drugim napotuje na kršitev obveznosti dolžnika iz 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je dolžniku očitalo kršitev obveznosti med preizkusnim obdobjem, če ta ni zaposlen in je sposoben za delo: da si mora prizadevati, da najde zaposlitev, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik, čeprav je bil s strani stečajne upraviteljice obveščen o obveznosti mesečnega poročanja o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, in to že 11. 12. 2009, te svoje mesečne obveznosti ni izpolnil, razen enkrat dne 23. 06. 2010 in nato še enkrat šele 07. 10. 2010. Mesečno obveznost sporočanja je torej kršil od decembra 2009 do junija 2010 in nato še tri mesece zaporedoma. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikove trditve, da je obstajal s stečajno upraviteljico drugačen dogovor, da mu ni bilo treba poročati, če ni nobenih sprememb, kot nedokazane. Sodišče druge stopnje z navedenimi zaključki prvostopnega sodišča povsem soglaša. Sicer pa je to zakonska obveznost dolžnika, ki je z dogovorom ni mogoče izključiti.

Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo. Če bi sledili tolmačenju dolžnika, da ni treba poročati o dejanjih, ki jih ni opravil, bi to pomenilo soglašanje s tem, da dolžnik zaposlitve aktivno ne išče, kar pa ni bil namen zakona.

Izvajanje dolžnika, da nima stanovanja, kjer bi lahko uradno bival in sprejemal poštne pošiljke, potrjujejo nesporno ugotovitev, da stečajna upraviteljica ni mogla stopiti v stik z dolžnikom. Ne pojasnjujejo pa dejstva, zakaj ni stečajni dolžnik stopil v stik s stečajno upraviteljico. To bi glede na to, da je bil s svojo obveznostjo mesečnega poročanja seznanjen, lahko storil ne glede na to, da on sam nima stanovanja niti naslova za sprejem priporočenih poštnih pošiljk.

Dolžnik je neaktivnost v prizadevanjih za zaposlitev opravičeval s svojim psihološko zdravstvenim stanjem. Skliceval se je na odločbo ZPIZ-a, ki potrjuje, da je dolžnik invalid III. kategorije, ne potrjuje pa, da ni sposoben za nobeno delo. Nasprotno, nesposoben je le za delo kot poklicni voznik cestnih motornih vozil in kot inštruktor vseh kategorij, sposoben pa je za zaposlitev na drugem ustreznem delu. Dolžnik je predložil tudi zdravniško potrdilo z dne 06. 10. 2010, ki dokazuje, da je dolžnik dne 25. 07. 2009 utrpel poškodbo, ne potrjuje pa, da je bil od takrat dalje nesposoben za delo. Zato ni odvezan iskanje zaposlitve niti poročanja upraviteljici o tem. Dolžnik se ne more zgolj zanašati na svetovalce pri iskanju zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, pač pa si mora glede na 1. in 3. alinejo 2. točke 401. člena ZFPPIPP za pridobitev zaposlitve tudi sam prizadevati.

Ne drži niti pritožbena navedba, da izpodbijani sklep nima ustrezne obrazložitve, saj je sodišče prve stopnje o sklepu pojasnilo, da gre za kršitve obveznosti mesečnega poročanja stečajni upraviteljici in iskanja zaposlitve.

Ker niso podani niti izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pritožnik je v pritožbi sicer navedel, kakšni stroški so mu nastali z vložitvijo pritožbe, nima pa pritožba predloga, kdo naj mu te stroške povrne, zato sodišče o njih ni moglo odločati, posebno še, ker je bila dolžniku dodeljena brezplačna pravna pomoč.