Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz izvedeniškega mnenja, na katerega opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je fizična delitev, kot jo je predlagala pritožiteljica, vsekakor možna, bi pa negativno vplivala na funkcionalnost stanovanjske stavbe. Le navedeno dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da bi po izvedencu ugotovljen negativen vpliv delitve na funkcionalnost stavbe hkrati pomenil tudi znatno zmanjšanje vrednosti nepremičnine kot celote. Ob ugotovitvi, da nepremičnina v naravi je deljiva, bi moralo prvo sodišče za svojo ugotovitev, da je nepremičnino iz ekonomskih razlogov šteti za nedeljivo celoto, dovoliti po predlagateljih predlagano dopolnitev izvedenskega mnenja v tem smislu, ali bi delitev nepremičnine na način, kot ga predlaga druga nasprotna udeleženka, znatno zmanjšalo vrednost nepremičnine kot celote, po potrebi pa tudi opraviti ogled na kraju samem. Le v primeru, da se ugotovi, da bi predlagana fizična delitev stvari v naravi bila mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine, bi bilo mogoče opustiti primarni način delitve, kot je določen v 2. odst. 70. člena SPZ.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnino, parc. št. 69/1, k.o. C, razdružilo tako, da postane lastnik celotne nepremičnine predlagatelj I.K, ki je dolžan izplačati ostalim udeležencem njihovim solastninskim deležem ustrezen del vrednosti nepremičnine. Odločilo je še o stroških postopka.
Proti sklepu se pritožuje druga nasprotna udeleženka, ki izpodbija točko I sklepa, uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da ugodi predlogu druge nasprotne udeleženke in nepremičnino razdeli tako, da drugi nasprotni udeleženki v naravi dodeli 3-metrski pas nepremičnine, parc. št. 961/1 na meji z parc. št. 961/3, obe k.o. C. Navaja, da je sklep sodišča prve stopnje obremenjen z več absolutnimi kršitvami določb postopka, zlasti 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker ne vsebuje vseh razlogov o pravno odločilnih dejstvih in se ga tako ne da preizkusiti. Iz sklepa ni razvidno, da bi prvi predlagatelj izkazal upravičen interes do tega, da mu sodišče nepremičnino dodeli v naravi. Napačno je uporabljeno tudi materialno pravo in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Nasprotna udeleženka je ves čas postopka vztrajala pri tem, da ji sodišče pri delitvi nepremičnine v naravi dodeli 3 m pas, ki je že v posesti druge nasprotne udeleženke, v preostalem pa je soglašala, da se nepremičnina dodeli prvemu predlagatelju. Napačna je ugotovitev prvega sodišča, da bi takšna delitev nepremičnine negativno vplivala na funkcionalnost stanovanjske stavbe, najpomembnejše pa je, da je izvedenec pojasnil, da je fizična delitev vsekakor možna. Ne drži tudi ugotovitev izvedenca, da bi bila funkcionalnost stavbe zmanjšana, če bi se ji dodelilo predlagano zemljišče. Ne gre za 100 m2 zemljišče, temveč le za 70 m2. Izvedenec pri svojem mnenju tudi ni upošteval, da je takšna delitev, kot jo predlaga druga nasprotna udeleženka že prisotna v naravi. Sodišče bi moralo angažirati novega izvedenca ali že postavljenega pozvati k dopolnitvi, moralo pa bi si tudi samo ogledati nepremičnino. Sodišče nasprotne udeleženke, ki se je v postopku zastopala sama, ni ustrezno opozorilo v okviru materialnega procesnega vodstva na možnost ogleda nepremičnin oziroma na posledice nepredlaganja dopolnitve izvedenskega mnenja. Nasprotna udeleženka je izkazala svoj večji interes, da pridobi predlagani pas zemljišča, predlagatelj pa po drugi strani ni izkazal svojega večjega interesa, da pridobi nepremičnino v celoti. Dolžnost sodišča je, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastnik dobi tisti del stvari, za katere izkaže upravičen interes. Ob ugotovitvi izvedenca, da je fizična delitev, kot jo je predlagala druga nasprotna udeleženka mogoča, sodišče le ob njegovem mnenju, da bi bila funkcionalnost nepremičnine okrnjena, ne bi smelo zavrniti predloga za fizično delitev. Primarna je fizična delitev, civilna delitev pa pride v poštev le, če zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.
Pritožba je utemeljena.
Stvarnopravni zakonik način delitve stvari v solasti ureja v 70. členu. Določa, da če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se opravi civilna delitev oziroma na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike.
Upoštevajoč spredaj navedena zakonska določila o načinu delitve, je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče o zadevi odločilo preuranjeno. Iz izvedeniškega mnenja, na katerega opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je fizična delitev, kot jo je predlagala pritožiteljica, vsekakor možna, bi pa negativno vplivala na funkcionalnost stanovanjske stavbe. Le navedeno dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da bi po izvedencu ugotovljen negativen vpliv delitve na funkcionalnost stavbe hkrati pomenil tudi znatno zmanjšanje vrednosti nepremičnine kot celote. Ob ugotovitvi, da nepremičnina v naravi je deljiva, bi moralo prvo sodišče za svojo ugotovitev, da je nepremičnino iz ekonomskih razlogov šteti za nedeljivo celoto, dovoliti po predlagateljih predlagano dopolnitev izvedenskega mnenja v tem smislu, ali bi delitev nepremičnine na način, kot ga predlaga druga nasprotna udeleženka znatno zmanjšalo vrednost nepremičnine kot celote, po potrebi pa tudi opraviti ogled na kraju samem. Le v primeru, da se ugotovi, da bi predlagana fizična delitev stvari v naravi bila mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine, bi bilo mogoče opustiti primarni način delitve, kot je določen v 2. odst. 70. člena Stvarnopravnega zakonika.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v izpodbijani točki I, posledično pa tudi v odločitvi o stroških postopka pod točko II.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.