Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive argumente, iz katerih izhaja, da so stiki nujno potrebni za zagotovitev otrokove dolgoročne koristi. Prav v tem korenini potreba po urejenih in kontinuiranih stikih otroka z nasprotnim udeležencem, čeprav trenutno otrok do nasprotnega udeleženca nima navezanosti v smislu očetovske figure in so stiki obremenjeni s številnimi nevšečnostmi, ki jih izpostavlja pritožba - stiki se bodo izvajali v zaporu, za otroka bodo vožnje naporne, predlagateljica ima novorojenčka, s tem, da nasprotnemu udeležencu grozi izgon iz države, ko bo leta 2029 prestal zaporno kazen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II. in IV. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da stiki mladoletnega A. A. in nasprotnega udeleženca potekajo vsako prvo soboto v mesecu od 10.00 do 11.00, ko nasprotna udeleženka otroka pripelje v Zavod za prestajanje kazni zapora X. (ZPKZ) oziroma drug zavod, kjer bo nasprotni udeleženec prestajal kazen zapora, da osebni stiki potekajo v prisotnosti predlagateljice ali druge osebe, ki jo določi predlagateljica, da lahko predlagateljica določen termin osebnega stika nadomesti z drugim terminom v istem mesecu, pri čemer je dolžna o tem obvestiti nasprotnega udeleženca preko uprave ZPKZ najkasneje dan pred prvo soboto v mesecu, da se stik ne bo izvedel in hkrati podati termin nadomestnega stika v istem mesecu in ga uskladiti z upravo ZPKZ, da se posamezni stik lahko z dogovorom s Centrom za socialno delo M. in upravo ZPKZ izvede tudi v prostorih Centra za socialno delo M., kar je predlagateljica dolžna uskladiti z obema institucijama, če pa do dogovora ne pride, je predlagateljica dolžna osebni stik zagotoviti v skladu s predhodnimi določbami, da osebnih stikov ni v avgustu, septembru in oktobru 2024 (I/a), da video klici potekajo vsak tretji torek v mesecu v prisotnosti predlagateljice ali druge osebe, ki jo določi predlagateljica, tako da predlagateljica (ali tretja oseba, ki jo za to pooblasti predlagateljica) vzpostavi kontakt z ZPKZ ob 16.30 in potekajo pet do deset minut glede na razpoloženje otroka, da predlagateljica lahko določen termin video stika nadomesti z drugim terminom v istem mesecu, pri čemer je dolžna o tem obvestiti nasprotnega udeleženca prek uprave ZPKZ najkasneje dan pred prvim torkom v mesecu, da se stik ne bo izvedel ter hkrati podati termin nadomestnega stika v istem mesecu in ga uskladiti z upravo ZPKZ (I/b), da je nasprotni udeleženec dolžan od 1. 8. 2021 plačevati mesečno preživnino za otroka in sicer za čas od 1. 8. 2021 do 31. 3. 2023 v znesku 50,00 EUR in od 1. 4. 2023 dalje v znesku 100,00 EUR do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, na osebni račun predlagateljice (II), da je nasprotni udeleženec do pravnomočnosti sklepa zapadle zneske preživnine iz II. tč. izreka sklepa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dolžan plačati v roku petnajstih dni od pravnomočnosti sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obrok pa je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo (III), da se zavrne, kar je predlagateljica predlaga več ali drugače glede preživljanja in stikov (IV), da udeleženca nosita vsak svoje stroške tega postopka (V).

Povzetek pritožbenih navedb

2. Predlagateljica v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper I., II. in IV. izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da stikov med otrokom in nasprotnim udeležencem ni in da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 200,00 EUR, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Sodišče je neupravičeno spregledalo tiste dele izvedenskih mnenj izvedenca psihiatrične stroke in izvedenke za klinično psihologijo, iz katerih izhaja, da bi glede na osebnostne lastnosti nasprotni udeleženec lahko ogrožal predlagateljico ali otroka.

4. V sklepu sodišče omenja predanost in navezanost nasprotnega udeleženca na otroka, ni pa jasno, na kakšni podlagi sodišče sploh podaja tovrstne ugotovitve. Kot izhaja iz izvedenskih mnenj, nasprotni udeleženec več kot očitno skuša ustvariti dobro sliko o sebi za dosego svojih manipulativnih ciljev.

5. Sklep je pomanjkljivo obrazložen, glede odločilnih dejstev je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa, o vsebini listin in med samimi temi listinami.

6. Sodišče ni upoštevalo, da sta udeleženca sklenila v okviru mediacije 29. 9. 2021 sodno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno plačilo preživnine v znesku 200,00 EUR. Da je sodna poravnava veljavna, izhaja tudi iz mnenja CSD z dne 22. 10. 2021. S tem, ko sodišče ni upoštevalo poravnave, je zgrešilo bistveno kršitev določb postopka.

7. Sodišče ni presodilo, ali so stiki, kot jih je določilo, v interesu otroka, tudi glede na njegovo prihodnost. Iz izvedenskih mnenj izhaja, da stiki niso v korist otroka, da otrok nima do nasprotnega udeleženca navezanosti v smislu očetovske figure.

8. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotnemu udeležencu kot tujcu grozi izgon iz države. S tem bi se prekinila vsakršna vez z otrokom, ki jo skuša sodišče ohraniti, kar bi otroku povzročilo dodaten stres in stisko, ker nasprotnega udeleženca ne bi videl več let. Že s tem, da se otroka poskuša navezati na nasprotnega udeleženca, se mu povzroča stiska, ki bo še hujša v primeru izgona nasprotnega udeleženca iz države.

9. Sodišče predlagateljici nalaga številne obveznosti. Predlagateljica mora zagotoviti stike otroka z nasprotnim udeležencem v ZKPZ in uskladiti možnost izvedbe stika na CSD z obema institucijama. Predlagateljica ima sedaj novorojenčka. Predlagateljica ne more naložiti svojemu partnerju, staršem ali bratu, da odpelje otroka na stike, ker tem stikom nasprotujejo.

10. Sodišče ni upoštevalo ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, da je nasprotni udeleženec prepričan v pravilnost svojih pogledov, da težko spreminja poglede, da je vedenje sposoben prilagajati okoliščinam in slediti ob tem svojim interesom, da je pri njem izražena visoka stopnja impulzivnosti, da se težko sooča z izgubami, da takrat odreagira impulzivno, da obstaja bojazen, da bi nasprotni udeleženec lahko ponovno ogrožal predlagateljico in otroka, ker so njegove reakcije nepredvidljive, da ni moč izključiti možnosti, da bi nasprotni udeleženec otroka odpeljal kam drugam, kar je še toliko bolj pomembno glede na izjavo nasprotnega udeleženca, da po prestani zaporni kazni ne namerava ostati v Sloveniji, da otrok nasprotnega udeleženca ne doživlja kot očeta, ampak mu slednji predstavlja le orodje za igro, da nasprotni udeleženec ne zna prepoznati potreb otroka, da otrok, ko ni stikov, ne pogreša nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je poskusil narediti samomor, v zaporu je fizično napadel drugega človeka ob prisotnosti pravosodnih policistov, zaradi njegove nepredvidljivosti tudi iz tega razloga ni moč zagotoviti varnega in pravočasnega umika otroka.

11. Stiki že doslej niso dosegli želenega učinka. Izvedenka klinične psihologije ugotavlja, da otrok ni vzpostavil ustreznega odnosa do nasprotnega udeleženca, ker ga ne dojema kot očeta, temveč bolj kot sredstvo za igro, da se otrok na nasprotnega udeleženca ne odziva, kar nasprotnega udeleženca spravlja v stisko. Tudi CSD v mnenju z dne 5. 5. 2022 ugotavlja, da otrok ne dojema nasprotnega udeleženca kot očeta, da nanj ni navezan, da nasprotni udeleženec ne prepoznava otrokovih potreb, tako stanje pa je ostalo nespremenjeno. Sodišče prve stopnje se sklicuje na mnenja CSD, spregleda pa, da je CSD v poročilu z dne 24. 2. 2023 zaznal in ocenil, da je bil otrok zadržan ob začetnem pozdravu in se na koncu hitro poslovil od nasprotnega udeleženca, s tem, da je CSD v mnenju z dne 14. 9. 2022 podal mnenje, da stiki otroka z nasprotnim udeležencem niso otroku v korist.

12. Zmotne so ugotovitve sodišča, da predlagateljica ne razume potreb otroka po poznavanju svojega porekla. V konkretnem primeru je treba dati prednost otrokovi varnosti, ki je zagotovo bolj pomembna. V koliziji med upravičenji nerezidenčnega starša do stikov z otrokom na eni strani in skrbi za varnost otroka je treba dati prednost koristim otroka.

13. Izvedenka klinične psihologije je v mnenju navedla, da bi v primeru vzpostavitve kvalitetnejšega odnosa obstajala manjša verjetnost, da bi nasprotni udeleženec hotel škodovati otroku z neustreznimi ali nepremišljenimi dejanji, kar potrjuje, da že sedaj obstaja nevarnost, da bi nasprotni udeleženec otroku škodoval s svojimi dejanji.

14. Sodišče spregleda, da se s tako določenimi stiki omogoča nasprotnemu udeležencu, da nadzira življenje predlagateljice, da je seznanjen, kje se z otrokom nahajata, zato bi bilo bolj varno za predlagateljico in otroka, da se stiki v celoti prekinejo. Otrok je premajhen za odhode in obiskovanja nasprotnika v zaporu, hkrati je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 60 km, zato taka razdalja za štiri leta starega otroka predstavlja velik napor, hkrati pa gre za velik strošek, ki si ga predlagateljica ne more privoščiti.

15. Sodišče je v nasprotju z dokazi določilo video klice, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka, s tem, da sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih.

16. Iz sodne prakse izhaja, da morebitno poslabšanje premoženjskega stanja preživninskega zavezanca zaradi prestajanja zaporne kazni, ne more biti razlog za zmanjšanje preživninske obveznosti, saj okrnitev preživninske zmožnosti ni posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva.

17. Vse mesečne stroške za otroka krije predlagateljica. Na njej je celotno breme varstva in vzgoje otroka, česar sodišče ni upoštevalo.

18. Sodišče je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti staršev ravnalo neenakopravno in diskriminatorno do predlagateljice. Predlagateljica je v svojih vlogah dala relevantne podatke glede njenega premoženjskega stanja in potreb otroka. Ker se je njeno premoženjsko stanje skozi postopek spreminjalo, se predlagateljica na zaslišanju ni spomnila vseh okoliščin v zvezi z njenim premoženjskim stanjem in glede otrokovih potreb, s tem, da je bila na zadnjem naroku v visoki nosečnosti.

19. Sodišče je zmotno upoštevalo, da predlagateljica živi z novim partnerjem od 1. 1. 2023. Skupaj živita od septembra 2023. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča glede višine stroškov vrtca, ker iz listin, ki jih je predlagateljica predložila, izhaja, da je bil vrtec vseskozi subvencioniran, le znesek subvencije se je razlikoval glede na dohodke predlagateljice.

20. Predlagateljica je v vlogi 1. 9. 2022 specificirala mesečne stroške otroka in njegove potrebe, zato niso pravilne ugotovitve sodišča glede mesečnih potreb otroka. Sodišče je prenizko ocenilo mesečni strošek hrane, gospodinjskih in higienskih pripomočkov za otroka v višini 120,00 EUR. Zgolj mesečni strošek prehrane za otroka je 150,00 EUR, mesečni strošek gospodinjskih in higienskih pripomočkov pa je vsaj 50,00 EUR. Določeni mesečni zneski preživnine so absolutno prenizki.

21. Sodišče ni upoštevalo stroškov prevozov otroka. Predlagateljica mora voziti otroka v vrtec, k zdravniku in na stike k nasprotnemu udeležencu.

22. Sodišče ne obrazloži razlogov, da predlagateljica ni izkazala utemeljenega razloga za brezposelnost. Pri pridobivanju nove zaposlitve je bila omejena zaradi nosečnosti. Predlagateljica se je morala odpovedati zaposlitvi iz razloga, ker je bil delovni čas nefleksibilen in ni omogočal, da bi predlagateljica pravočasno oddala otroka v vrtec in ga iz vrtca prevzela.

Odgovor na pritožbo

23. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

24. Pritožba ni utemeljena.

Glede kršitev postopka

25. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

26. Sodišče prve stopnje se je podrobno in analitično opredelilo do vseh relevantnih dokazov. V sklepu ni nasprotij in pomanjkljivosti, prav tako ni nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sklepa, o vsebini listin in med samimi temi listinami.

27. Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje selektivno upoštevalo le tiste dele izvedenskih mnenj izvedenca psihiatrične stroke in izvedenke klinične psihologije, ki potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje, da so stiki v korist otroka in da ni upoštevalo ugotovitev izvedencev glede osebnostnih lastnosti nasprotnega udeleženca, ki kažejo, da bi nasprotni udeleženec s svojimi nepredvidljivimi ravnanji lahko ogrozil predlagateljico ali otroka. Te pritožbene trditve so protispisne. Sodišče prve stopnje je v sodbi upoštevalo ugotovitve izvedencev glede (neprimernih) osebnostnih lastnosti nasprotnega udeleženca in v tej zvezi ugotovitve izvedencev glede ogroženosti predlagateljice in otroka ter dodatno tudi druge strokovne ugotovitve izvedencev, na podlagi katerih je prepričljivo dokazno ocenilo, da so stiki koristni za otroka. Pritožbene navedbe so tiste, ki selektivno povzemajo mnenja izvedencev oziroma mnenja izvedencev povzemajo le v tistih delih, ki ustrezajo "pričakovanemu" dejanskemu stanu, ki ga zasleduje predlagateljica, kar pa je ukinitev stikov.

28. Sodišče prve stopnje je ugotovilo predanost in navezanost nasprotnega udeleženca na otroka na podlagi mnenja izvedenke klinične psihologije, ki je v zvezi s temi ugotovitvami tudi upoštevala, da se nasprotni udeleženec želi predstaviti v dobri luči, kar ni moč oceniti kot manipulacije, kot to zatrjuje pritožba. Ugotovitve sodišča prve stopnje v tem delu torej temeljijo na oceni dokazov.

29. Sodišče prve stopnje je tudi na podlagi mnenja izvedenke klinične psihologije določilo stike preko video klicev, v sklepu je tudi pojasnilo razloge, zaradi katerih so taki stiki v korist otroka.

30. Pritožba pritispisno zatrjuje, da sta udeleženca sklenila v okviru mediacije 29. 9. 2021 sodno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno plačilo preživnine v znesku 200,00 EUR. Sklenjen je bil osnutek sodne poravnave, ne pa sodna poravnava, kar izhaja tudi iz mnenja CSD z dne 22. 10. 2021, ki ga izpostavlja pritožba.

31. Protispisne so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ima predlagateljica stroške s tem, ko bo morala voziti enkrat mesečno otroka na stike v ZPKZ.

39.Razdalja od otrokovega prebivališče do ZPZK ni taka, da bi pretirano obremenjevala otroka. Strošek prevozov pa ni tak, da si ga predlagateljica ne more privoščiti. V zvezi s temi pritožbenimi navedbami ni moč spregledati, da je predlagateljica zatrjevala, da z otrokom počitnikuje v Egiptu in toplicah. Predlagateljica ima sedaj vozniški izpit in svoje vozilo, kar še olajšuje izvrševanje stikov, s tem, da skrb za novorojenega otroka lahko prevzame novi partner, še posebej iz razloga, ker so stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, časovno zelo omejeni. Na dokazih podprte so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tudi starša predlagateljice lahko poskrbita za varstvo novorojenega otroka. Prav tudi iz teh razlogov je sodišče prve stopnje predlagateljici omogočilo, da določen stik lahko prestavi na drug termin. Pomoč v zvezi s stiki si lahko predlagateljica zagotovi s pomočjo tretjih oseb, kar še dodatno olajšuje možnost izvrševanja stikov otroka z nasprotnim udeležencem. Ugotovitve sodišče prve stopnje glede pomoči tretjih oseb pri pomoči predlagateljici pri izvajanju stikov so prepričljive in temeljijo tudi na izpovedbi predlagateljice.

40.Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo obveznosti, ki so v korist otroka. Predlagateljici je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zato je na njej tudi skrb in odgovornost v zvezi s stiki, kot so določeni, še posebej ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Predlagateljica mora ponotranjiti, da so stiki v korist otroka in da je zagotavljanje stikov otroka z nasprotnim udeležencem, kot jih je določilo sodišče prve stopnje njena dolžnost. V tej zvezi ni moč spregledati mnenja izvedenke klinične psihologije, da skuša predlagateljica zaradi trenutne obremenjenosti z družinsko situacijo, ko mora usklajevati življenje v novi partnerski in družinski skupnosti ter pretekli partnerski odnos, to reševati na način, da skuša sinu poustvariti novo družinsko okolje in zriniti prejšnje življenje. Tako postopanje predlagateljice, kateri je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ogroža otroka in njegov razvoj.

41.Sodišča prve stopnje je v sodbi ob upoštevanju izvedenskih mnenj pojasnilo, da niso brez vsakršne podlage predlagateljičine bojazni, da ima nasprotni udeleženec težave s psihološkim ravnovesjem, da bi lahko pod pritiskom neustrezno odreagiral v razmerju do predlagateljice ali otroka, da pa ta nevarnost ni realna, ker se bodo stiki izvajali v prisotnosti predlagateljice in/ali tretje osebe, enako velja za zatrjevano nevarnost, da bo nasprotni udeleženec odpeljal otroka iz države, ker bo nasprotni udeleženec na prestajanju zaporne kazni do leta 2029. Izvedenka klinične psihologije je še pojasnila, da so urejeni in kontinuirani stiki nasprotnega udeleženca z otrokom pomembni tudi iz razloga, ker bolj ko bosta nasprotni udeleženec in otrok povezana in bo nasprotni udeleženec čutil potrebe otroka, manj je verjetnosti, da bi nasprotni udeleženec po prihodu iz zapora skušal otroku škodovati. Sodišče prve stopnje je v sklepu dodatno pojasnilo, da bo glede na ugotovitve psihiatra in klinične psihologinje po prihodu nasprotnega udeleženca iz zapora glede izvajanja stikov potrebna ponovna strokovna evalvacija različnih možnosti za izvajanje (varnih) stikov, kjer bo predlagateljica glede na okoliščine primera in strokovnih mnenj izvedencev lahko predlagala dodatne ukrepe tudi v smeri prepovedi prehoda državne meje, kjer bo zaradi spremenjenih okoliščin treba tudi na novo določiti stike.

42.Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da stiki niso primerno zaradi ogroženosti predlagateljice ali otroka, s tem, da predlagateljica tudi ni več deležna groženj s strani nasprotnega udeleženca.

43.Sodišča prve stopnje ni spregledalo ugotovitev izvedencev, da otrok v nasprotnem udeležencu vidi predvsem sredstvo in orodje za igro, da trenutno nasprotnega udeleženca še ne doživlja v funkciji starša, da ob zaključku stika otrok ne izraža separacijske stiske, da z nasprotnim udeležencem nima tako kvalitetnega odnosa, kot s predlagateljico v smislu navezanosti, ki jih je dokazno ocenilo v povezavi z nadaljnjimi ugotovitvami posebej izvedenke klinične psihologije, iz katerih izhaja, da se otrok na stikih počuti prijetno in sproščeno ter zadovoljno, da ni zaznati, da bi se nasprotnega udeleženca bal, da se med otrokom in nasprotnim udeležencem gradi določen odnos in kontakt, da se z nasprotnim udeležencem dobro počuti, da mu ni neprijetno, da se med njima vzpostavljena določena vez, četudi trenutno bolj na ravni igranja, da je otrok zelo pozoren na telesne značilnosti nasprotnega udeleženca, da nasprotnega udeleženca gleda in ga tipa po obrazu, nato tipa tudi sebe, da je nasprotni udeleženec sposoben imeti stike, ki so otroku v korist, tako z vidika potrebe otroka po poznavanju svojega izvora, kot iz naslova vzpostavljanja kvalitetnejšega odnosa.

44.Pritožba izpostavlja poročilo CSD z dne 14. 9. 2022, v katerem je CSD zapisal, da stiki niso v korist otroka, v vseh prejšnjih in kasnejših mnenjih/poročilih pa CSD ocenjuje, da so stiki v korist otroka. Ni moč tudi spregledati, da so se stiki, kljub dejstvu, da nasprotni udeleženec prestaja zaporno kazen, vseskozi izvajali tudi na podlagi začasnih sodnih poravnav, pred tem pa so se izvajali stiki pod nadzorom na podlagi začasne odrede sodišča prve stopnje z dne 10. 8. 2021.

45.Izvedenka klinične psihologije je pojasnila, da je prav urejenost in kontinuirano izvajanje stikov pomembna okoliščina, ki znižuje možnost impulzivnega ravnanja nasprotnega udeleženca. Logično je zato opozorilo izvedenke, da bolj ko bosta nasprotni udeleženec in otrok povezana in bo nasprotni udeleženec čutil potrebo otroka, manj je verjetnosti, da bi nasprotni udeleženec otroku skušal škodovati. Glede na dosedanje stike ni moč pritrditi pritožbi, da bi nasprotni udeleženec na stikih lahko ogrožal otroka, še posebej iz razloga, ker se bodo stiki izvajal v prisotnosti predlagateljice ali/in tretje osebe.

46.Sodišče prve stopnje je pravilno omogočilo stike preko video klicev enkrat mesečno v trajanju pet do deset minut v prisotnosti predlagateljice ali druge osebe, ki jo določi predlagateljica, s tem, da je tudi glede teh stikov predlagateljici dalo možnost, če stika iz objektivni razlogov ne bo mogla zagotoviti, da določi drug termin. Vse ostale pritožbene navedbe, ki so povezane z nadzorom in grožnjami nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa niso (več) izkazane.

47.Pritožba zatrjuje, da morebitno poslabšanje premoženjskega stanja preživninskega zavezanca zaradi prestajanja zaporne kazni ne more biti razlog za zmanjšanje preživninske obveznosti, saj okrnitev preživninske zmožnosti ni posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva in da je tako stališče zavzeto tudi v sklepu VSL IV Cp 1945/2016. V tem sklepu je VSL med drugim zapisalo: "Pritožba prvostopenjskemu sodišču utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji, da prestajanje zaporne kazni nima vpliva na določitev višine preživninske obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je namreč štelo, da tožnikovo zmanjšanje preživninskih sposobnosti ni bilo posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tudi v primeru prestajanja zaporne kazni je potrebno višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera." Prav na ta način je sodišče prve stopnje določilo preživninsko obveznost nasprotnemu udeležencu.

48.Predlagateljica je bila v svoji izpovedbi glede opisa svojega premoženjskega stanja zelo neprepričljiva in enako v zvezi s potrebami otroka, zato so neprepričljive pritožbene navedbe, da se predlagateljica zaradi poteka časa in ker je bila v visoki nosečnosti ni spomnila okoliščin v zvezi z njenim premoženjskim stanjem in glede otrokovih potreb.

49.Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe predlagateljice ugotovilo, da se je v najemniškem stanovanju, kjer je predlagateljica prebivala z otrokom, s 1. 6. 2022 pridružil predlagateljičin nov partner, s katerim ima sedaj otroka, zato so drugačne pritožbene trditve v tem delu neutemeljene.

50.Sodišče prve stopnje je na podlagi listin ugotovilo, da je bil vrtec vseskozi subvencioniran, navedlo je višino teh subvencij za posamezna obdobja, kar pritožba zgolj pavšalno izpodbija, zato podrobnejši odgovor ni potreben.

51.Predlagateljica je v vlogi 1. 9. 2022 specificirala stroške otroka in njegove potrebe, do katerih se predlagateljica ni znala opredeliti na zaslišanju. Sodišče prve stopnje je mesečne potrebe otrok primerno ocenilo, ob upoštevanju materialnih zmožnosti udeležencev, na podlagi katerih je ob upoštevanju splošnih znanih dejstev, ocenilo mesečne potrebe otroka. Na podlagi tega vrednotenja je pravilno ugotovilo, da je mesečni strošek za hrano, gospodinjske in higienske pripomočke za otroka 120,00 EUR. Pravilno so bili določeni tudi mesečni stroški za razvedrilo v višini 30,00 EUR, za obleko 50,00 EUR, in stroški oddiha v višini 40,00 EUR, kar je skupaj 240,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi mesečne bivalne stroške, ki odpadejo na otroka ter ob upoštevanju teh stroškov ugotovilo, da dokler je predlagateljica živela v najemniškem stanovanju skupaj z otrokom do 31. 5. 2022 so bile potrebe otroka 570,00 do 600,00 EUR, da v času bivanja v najemniškem stanovanju skupaj s partnerjem so bile potrebe otroka od 450,00 do 530,00 EUR, od 1. 1. 2023, ko družina živi pri starših od predlagateljice, pa so mesečne potrebe otroka 300,00 EUR.

52.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala utemeljenega razloga za brezposelnost, še posebej iz razloga, ker njene aktivnosti v smeri zaposlitve ne kažejo, da bi se resno zavzemala, da bi pridobila zaposlitev.

53.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na materialne zmožnosti udeležencev mesečna preživninska obveznost nasprotnega udeleženca za čas od 1. 8. 2021 do 31. 3. 2023 50,00 EUR, od 1. 4. 2023 dalje 100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da nasprotni udeleženec za čas od vložitve predloga 1. 8. 2021 do 31. 3. 2023 v zaporu ni imel pravice do dela, od 1. 4. 2023, ko je pridobil možnost dela, pa je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje otroka mesečno prispevati po 100,00 EUR, s tem, da je ugotovilo, da je imel nasprotni udeleženec od aprila 2023 možnost mesečnega zaslužka v višini 100,00 EUR do 130,00 EUR z dodatkom v enaki višini na dva meseca. Glede na to, da potrebuje nasprotni udeleženec tudi denar za lastne potrebe in da ob stikih otroku da različne "dobrote", višjo preživninsko obveznost sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu že iz teh razlogov ni moglo določiti.

54.Sodišče prve stopnje je upoštevalo prihodke, ki jih dobila predlagateljica v letu 2021, ko je bila zaposlena osem mesecev, njena mesečna plača pa je bila od 460,00 do 796,00 EUR. V letu 2022 je bila zaposlena tri mesece, njena mesečna plača pa je bila od 640,00 do 935,00 EUR. Od vložitve predloga je predlagateljica prejemala tudi denarno socialno pomoč v zneskih od 50,00 EUR do 376,00 EUR, 418,06 EUR, 224,35 EUR in 572,58 EUR. Njene materialne zmožnosti kažejo tudi podatki, da je bila z družino na dopustu v Egiptu, v toplicah, da načrtuje dopustovanje na Hrvaškem, da si je kupila avto, kar kaže, da ima predlagateljica ustrezne finančne vire, s katerimi bo lahko krila tako potrebe otroka, kakor tudi stroške, ki so povezani z izvajanjem stikov.

55.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Rojen ... 2020.

2Pritožba se sklicuje na sklep VSL IV Cp 1945/2016.

3Glej 24.-27., 36.-38. in 41. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

4Glej str. 11 izvedenskega mnenja klinične psihologinje (l. št. 555) in njeno zaslišanje na l. št. 585- 586.

5L. št. 56-57. V osnutku sodne poravnavo sta se udeleženca dogovorila o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca in da bodo stiki nasprotnega udeleženca z otrokom potekali enkrat mesečno na CSD od 15.00 do 16.00 in vsako nedeljo preko komunikacijskega sredstva.

6L. št. 65.

7Glej 77. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

8Nana Weber: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 434.

9Glej 47. tč. sodbe sodišča prve stopnje.

10Enako kot CSD.

11Podrobneje glej mnenje izvedenke klinične psihologije str. 18 (l. št. 558) in 42. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

12Glej 42.-45. tč. sklep sodišča prve stopnje.

13Glej 30. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

14Podrobneje glej 50. - 52. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

15L. št. 193.

16Glej poročila/mnenja CSD z dne: 27. 7. 2021, 22. 10. 2021, 31. 12. 2021, 5. 5. 2022, 17. 3. 2022, 2. 8. 2022, 24. 2. 2023, 3. 5. 2023, 12. 9. 2023, 25. 1. 2024 in 26. 2. 2024.

17Z dne 14. 12. 2022 (l. št. 232), z dne 15. 3. 2023 (l. št. 281).

18L. št. 45-48.