Jedro

V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahtevka tožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe: - v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 31. 8. 2010 do 24. 3. 2011 na neto osnovo 3.855,04 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (I. točka izreka); - v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 24. 9. 2012 do 31. 3. 2013 na neto osnovo 3.435,28 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (II. točka izreka); - tožniku plačati znesek 7.290,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 3.855,04 EUR od 16. 3. 2013 do plačila in od zneska 3.435,28 EUR od 1. 4. 2013 do plačila (III. točka izreka); - tožniku povrniti stroške postopka v znesku 939,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov (I. in II. točka izreka), vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek za plačilo prispevkov in davkov zavrne ter ji prizna pritožbene stroške, podredno pa, naj izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Razlogi sodbe so v nasprotju sami s seboj, saj je sodišče ugotovilo, da je glavnica terjatev iz delovnega razmerja, hkrati pa navedlo, da je zahtevek po naravi odškodnina za premoženjsko škodo in s tem prejemek (ne dohodek) iz delovnega razmerja. Plača za tožnikovo delo je sicer določena v nominalnem znesku. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke, saj določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Znesek plače v pogodbi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme. Plača se ne "obruti" in od nje se ne odvedejo prispevki in davki. Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da se od odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega počitka odvedejo davki in prispevki. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik vlaga odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. V izpodbijani sodbi ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v delu obrazložitve, kaj po naravi predstavlja odškodnina za neizkoriščen tedenski počitek, ni nasprotja med razlogi sodbe. Pravilno je namreč stališče prvostopenjskega sodišča, da gre v primeru odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek za terjatev iz delovnega razmerja, saj gre za plačilo za opravljeno delo na prosti dan, kar je prejemek iz delovnega razmerja.

7. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zahteval odškodnino za neodobrene in neizkoriščene dneve tedenskega počitka za čas trajanja misije na A. od 31. 8. 2010 do 24. 3. 2011 in za čas trajanja druge misije na A. od 24. 9. 2012 do 31. 3. 2013. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku pripada nadomestilo za 25 dni neomogočenega tedenskega počitka za prvo misijo na A. v višini 3.855,04 EUR neto in nadomestilo za 23 dni neomogočenega tedenskega počitka za drugo misijo na A. v višini 3.435,28 EUR neto, na ta zneska pa je tožena stranka dolžna obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka ter od bruto zneskov odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke. Skupaj je tožena stranka zato dolžna tožniku plačati znesek 7.290,32 EUR. Ker gre za nadomestilo premoženjske škode, je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od trenutka nastanka škode. Tožnik je tožbo vložil 16. 3. 2016, zato mu je sodišče prve stopnje od nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka za prvo misijo prisodilo zakonske zamudne obresti od 16. 3. 2013, od nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka za drugo misijo pa od 1. 4. 2013. Tožena stranka se pritožuje le zoper odločitev v I. in II. točki izreka, da je treba od neto zneskov prisojene odškodnine obračunati bruto znesek odškodnine ter od bruto zneskov odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, medtem ko ne izpodbija odločitve, da tožniku pripada odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka v prisojeni višini.

8. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev v celoti pravilna.

9. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/2008 in nasl. - Uredba) ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahtevka tožnik.

10. V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek (pritožbeno sodišče je tako stališče že zavzelo v podobnih zadevah, npr. v zadevah, opr. št. Pdp 1587/2014 in Pdp 1189/2012). Sodišče prve stopnje se je tako pri svoji odločitvi utemeljeno sklicevalo na določbe Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.), Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 69/2012 in nasl.) in Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nasl.). Skladno z navedenimi predpisi se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba o neizvršljivosti I. in II. točke izreka.

11. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po določbi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe. Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnik, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).