Jedro

Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju tudi toženec) po pooblaščencu in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

Navaja, da je pooblaščenčeva nesposobnost za delo zaradi bolezni in karantene zaradi okužbe s Covid-19 nedvomno upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ne drži, da je navedel, da je pooblaščenec toženo stranko tekom izolacije oziroma bolezni obvestil o nesposobnosti za delo, saj tega v predlogu ni zatrjeval. Tekom izolacije stranka in pooblaščenec nista komunicirala, o drugih odvetnikih je bilo govora že prej, v začetku leta 2021, ko se je urejal poslovni odnos, kar je razvidno datuma pooblastila (28. 1. 2021) in predpravdnega dopisa (7. 1. 2021). Poudarja, da je bil poziv za odgovor na tožbo pooblaščencu vročen pred iztekom roka za odgovor na tožbo. To je razvidno iz navedb, da je stranka pojasnila, da je prejela nekakšne zemljiškoknjižne sklepe, ti so datirani na 15. 2. 2022, gre za sklepe o zaznambi spora, poziv za odgovor na tožbo pa je stranka prejela 16. 2. 2022. Že iz tega je zaključiti, da je bilo to pred 18. 3. 2022. V zvezi s tem vprašanjem sodišče ni opravilo naroka, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Od vročitve poziva, da odgovori na tožbo ter do pooblaščenčeve zadržanosti zaradi bolezni je minilo 19 dni, kar pomeni, da je imela stranka odprtega roka še 11 dni. Logično je, da ni storila nič aktivnega, saj je pooblaščenec z listinami že razpolagal, kar bi se z zaslišanjem lahko ugotovilo, saj je menila, da je vse urejeno. Ni res, da toženec ni predložil tožbe in poziva pooblaščencu in da ga ni obvestil o tožbi in prejemu poziva, da odgovori na tožbo. Toženec je zemljiškoknjižne sklepe in poziv pustil v nabiralniku v odprtem roku, kar je zaključiti iz predhodnih navedb, zlasti pa bi se to ugotovilo na naroku. Sicer pa sodišče starejšemu električarju s poklicno šolo narobe pripisuje skrbnost pravnika. Tožena stranka je storila vse, kar se pričakuje od povprečno skrbnega človeka. Po presoji sodišča pooblaščenčeva zadržanost od dela ne predstavlja takega dogodka, ki bi razumsko predstavljal oviro za toženo stranko, da ta ni odgovorila na tožbo, zato naj bi bila tožena stranka sama zakrivila zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa ni pravilno. V predlogu je bila zatrjevana zamuda zaradi bolezni in nesposobnosti za delo pooblaščenca, zato bi sodišče moralo opraviti presojo z vidika ravnanja pooblaščenca, ne pa z vidika ravnanja stranke, kar je pripeljalo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V nadaljevanju pritožbe in v pravočasni dopolnitvi pritožbe z dne 23. 8. 2022 se tožena stranka opredeljuje do vsebine tožbenega zahtevka. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbeno preizkušanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 31. 3. 2022, ki ga je tožena stranka vložila zaradi zamude roka za odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo prvi odstavek 116. člena ZPP, ki določa pogoje za vrnitev v prejšnje stanje1 in ob tem pravilno navedlo, da sta sodna praksa in pravna teorija izoblikovali merilo, po katerem je lahko opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki2. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti3. 6. Pritožbeno niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta bila tožba in poziv, da odgovori na tožbo, tožencu vročena s t.i. osebno vročitvijo 16. 2. 2022 in da je zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev odgovora na tožbo iztekel 18. 3. 2022. 7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se od vsake povprečno skrbne osebe pričakuje, da bo razumela pomen poziva sodišča, da odgovori na tožbo v roku 30 dni. To je še toliko bolj veljalo za toženo stranko v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so med pravdnimi strankami predhodno že potekali predpravdni dogovori. Toženec bi tako ob skrbnosti, ki se pričakuje od stranke sodnega postopka, mogel in moral poskrbeti za to, da v roku odgovori na tožbo. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi, da mora tožena stranka, v kolikor se odloči, da odgovora na tožbo ne bo vlagala sama, ampak po pooblaščencu, o prejemu tožbe in pozivu, da nanjo odgovori, v razumnem roku obvestiti pooblaščenca. Pri tem je sodišče v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).

8. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila po pooblaščencu, trdila, da je bil pooblaščenec od 7. 3. 2022 do 1. 4. 2022 nesposoben za delo zaradi izolacije oziroma bolezni (okužba s Covid-19) in ob tem le pavšalno navedla, da ga je vmes klicala in mu v nabiralniku pustila tožbo in poziv na odgovor. Tožena stranka tako ni konkretizirano in določno pojasnila, ali je pooblaščenca o prejemu tožbe obvestila in mu tožbo s pozivom na odgovor izročila pred iztekom roka za vložitev odgovora na tožbo ali šele po izteku tega roka.

9. Tožena stranka šele v pritožbi prvič navaja, da je tožbo in poziv sodišča na odgovor pooblaščencu izročila v odprtem roku še pred pooblaščenčevo zadržanostjo od dela zaradi izolacije in bolezni. Ker teh navedb ni podala v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Predmet pritožbene presoje je namreč sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato so pri presoji njegove pravilnosti in zakonitosti upoštevne le tiste navedbe, ki jih je tožena stranka podala v predlogu.

10. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno navedlo, da je tožena stranka pooblaščencu tekom izolacije in bolezni dejala, da substituta ne želi, ker tega v predlogu ni trdila. Vendar pa je v tej zadevi že zaradi pavšalnih oziroma pomanjkljivih trditev v predlogu, kdaj je tožena stranka pooblaščencu izročila tožbo in poziv za odgovor, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnjen. Ob tem je še pojasniti, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo za popolno ugotovitev dejanskega stanja izvesti narok. Narok je namreč namenjen ugotavljanju pravočasno podanih navedb strank, ne morejo pa stranke na naroku dopolnjevati svojih pomanjkljivih trditev o pravno relevantnih dejstvih.

11. Ker je predmet tega pritožbenega preizkusa le sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, v tem postopku niso pravno upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.

12. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka je sicer odgovorila na pritožbo, vendar odgovor v ničemer ni prispeval k razrešitvi zadeve, zato mora stroške odgovora na pritožbo kriti sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 primerjaj 2. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa 2 primerjaj npr. sklep VSL I Cpg 633/2015 z dne 27. 5. 2015, VSL sklep I Cpg 811/2018 z dne 20. 11. 2018 in druge 3 primerjaj A. Galič, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, str. 478