Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je tožnica pravilno oblikovala tožbeni zahtevek; (2) ali s potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ na podlagi 249. člena OZ preneha tudi obveznost plačila pogodbene kazni.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je tožnica pravilno oblikovala tožbeni zahtevek; (2) ali s potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ na podlagi 249. člena OZ preneha tudi obveznost plačila pogodbene kazni.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta sklenili predpogodbo, s katero sta se zavezali, da bosta sklenili (glavno) prodajno pogodbo, in določili pogodbeno kazen za primer neizpolnitve predpogodbe v višini 25.000,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo (primarni) tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe, ker je bila tožba vložena prepozno, in ugodilo (podrednemu) zahtevku za plačilo pogodbene kazni v višini 25.000,00 EUR, ker so bili razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani toženca, ter odločilo še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. P ostavlja naslednja vprašanja:

(1)

ali je mogoče zgolj z enim tožbenim zahtevkom zahtevati sklenitev pogodbe in plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ali je zaradi akcesorne narave pogodbene kazni zaradi neizpolnitve potrebno vložiti primarni in podredni tožbeni zahtevek; (2) kdaj zastara obveznost plačila pogodbene kazni iz predpogodbe glede na 249. in 344. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); (3) ali je mogoče očitati stranki, da je bila pogodbi nezvesta, če je opravila določena dejanja tako, kot se je v predpogodbi zavezala, ni pa bilo določeno, kdo mora predložiti prodajno pogodbo drugi stranki v podpis. Navaja, da glede navedenih vprašanj sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Tožnica je postavila en zahtevek, ne pa primarnega in podrednega, kar je sodišče druge stopnje ugotovilo, vendar pa je to upoštevalo zgolj pri odločitvi o stroških. Tožnica je zahtevala sklenitev pogodbe in plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve, kar po naravi stvari ni mogoče, saj je pogodbena kazen akcesorne narave, zato bi morala vložiti primarni in podredni tožbeni zahtevek. Toženec tudi meni, da je bil tudi zahtevek za plačilo pogodbene kazni vložen prepozno, saj sporazum o pogodbeni kazni deli pravno usodo obveznosti, na zavarovanje katere se nanaša. Tako so vse pravice ter obveznosti strank iz predpogodbe ugasnile s potekom prekluzivnega roka oz. je pogodbena kazen glede na 249. in 344. člen OZ zastarala. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi nepravilno ocenili, da je bil toženec pogodbi nezvesta stranka. Toženec je naročil in v celoti plačal parcelacijo ter ponudil tožnici v odkup novo nastale parcele, zato do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo iz razlogov na strani tožnice. Vsa nadaljnja prizadevanja tožnice za sklenitev pogodbe pa so bila brezpredmetna, saj toženca predpogodba ni več vezala.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).