Jedro

Čeprav pravdni stranki soglasno predlagata sodišču prve stopnje, naj izda sodbo brez glavne obravnave, na podlagi dokumentacije v spisu, za izdajo sodbe brez glavne obravnave ni pogojev in je z njeno izdajo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 9. točki 2. odst. 354. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (1. in 3. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka vrniti tožeči stranki 2.084.109,50 SIT, kolikor je tožeča stranka plačala I. d.d. K. obveznosti, ki ji jih je dolgovala tožena stranka, z zamudnimi obrestmi (1. točka izreka sodbe). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti za 256.810,20 SIT pravdnih stroškov (3. točka izreka sodbe).

Zoper 1. in 3. točko izreka sodbe se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP). Samo kadar zakon predpisuje, lahko izda sodbo brez razpisa naroka. Taka primera sta sodba na podlagi pripoznave (331. člen ZPP) in sodba na podlagi odpovedi (331.a člen ZPP). V postopku v gospodarskih sporih pa lahko sodišče izda sodbo brez razpisa naroka tudi v primeru, ko spozna, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (496. člen ZPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od navedenih zakonskih izjem, pa je sodišče prve stopnje vendarle izdalo sodbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Res je sicer, da sta obe pravdni stranki soglašali, da obravnava ni potrebna in predlagali, naj sodišče odloči na podlagi dokumentacije v spisu.

Vendar zakon v takem primeru vseeno ne dopušča izdaje sodbe brez razpisa naroka. Izdaja sodbe brez glavne obravnave, ko bi ta morala biti opravljena, je celo bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 9. točki 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP). Zaradi nje je moralo na podlagi določbe 1. odst. 369. člena ZPP napadeno sodbo razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Novo sodbo bo moralo sodišče prve stopnje izdati po opravljeni glavni obravnavi. Ne glede na to, da pritožbeno sodišče zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni moglo preizkušati vsebinske pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe, pa vendarle opozarja, da bo treba v novem postopku ponovno pretehtati, ali je tožbeni zahtevek, ki ga uveljavlja tožeča stranka, res lahko utemeljen po 210. členu ZOR; zlasti, ali je prišlo do prehoda premoženja od tožeče na toženo stranko, da bi ga bilo mogoče zahtevati nazaj; in s tem v zvezi, zakaj bi bilo treba ugotavljati pogoje za subrogacijo (in zakaj bi bila ta sploh predpisana), če bi vsaka izpolnitev tuje obveznosti že predstavljala neupravičeno pridobitev in s tem podlago za vrnitveni zahtevek.

Glede na določbo 3. odst. 166. člena ZPP bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.