Jedro

Odločitev o stroških ima naravo sklepa. V obravnavani pravdni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave in ne z odločitvijo o stroških postopka v zvezi z njo. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o sporu in s tem v zvezi uspeha posamezne stranke v njem. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato odloča v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločitev o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je toženo stranko zavezalo tudi k plačilu pravdnih stroškov v znesku 52.190,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. Proti stroškovnemu izreku se je pritožila tožeča stranka. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s sklepom stroškovno odločitev potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali pa obe odločitvi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija ni dovoljena.

V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Skupaj s to sodbo je odločilo tudi o stroških pravdnega postopka. Odločitev o stroških ima naravo sklepa. Zato je sodišče druge stopnje o pritožbi zoper to odločitev pravilno odločilo s sklepom.

Dovoljenost revizije zoper sklep pa je treba presojati po 400. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V njem je določeno, da stranka lahko vloži revizijo le zoper tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavani pravdni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave in ne z odločitvijo o stroških postopka v zvezi z njo. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o sporu in s tem v zvezi uspeha posamezne stranke v njem. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato odloča v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločitev o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zaradi tega zoper takšen sklep sodišča druge stopnje revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je zato moralo revizijo na podlagi 392. člena ZPP zavreči.