Jedro

Tožena stranka je skladno z 240. členom ZUP pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 18. 12. 2018 ter sklep tožene stranke št. dokumenta ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 11. 2018. Sodišče je tožbo v delu, kjer tožnik zahteva priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, zavrglo.

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik. Meni, da bi mu moralo sodišče priznati telesno okvaro, saj ima številne bolezni kot na primer težave z želodcem, psihoze, sarkoidozo, zvin kolena. Ima tudi že status invalida.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 18. 12. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjski sklep, št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 27. 11. 2018. Z omenjenim sklepom je bila kot prepozno vložena zavržena tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 22. 5. 2018, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6. Bistveno za odločitev v zadevi je ugotovitev, da tožnik zoper odločbo z dne 22. 5. 2018, s katero je bilo odločeno, da nima pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbe ni vložil v zakonsko določenem roku.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da mu je bila navedena odločba, vročena 23. 5. 2018. Tožnik pa je pritožbo vložil 26. 10. 2018. V odločbi je bil pravilno poučen, da lahko zoper odločbo vloži pritožbo v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Tožnik pa je navedeni rok nedvomno zamudil. 8. Tožena stranka je skladno z 240. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)2 pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.

9. Glede pritožbenih navedb, da ima tožnik številne zdravstvene težave in da bi zaradi tega moral biti upravičen do invalidnine za telesno okvaro, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila predmet sodne presoje zgolj odločitev tožene stranke v zvezi z zavrženjem tožnikove pritožbe. Ob ugotovitvi, da je bila taka odločitev pravilna, ni prišlo do vsebinskega presojanja, saj za to ni bilo nobene pravne podlage. O tem, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno že z odločbo tožene stranke z dne 22. 5. 2018. Sodišče je v tem primeru tožbo v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, utemeljeno zavrglo, saj niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za vsebinsko obravnavo zadeve.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.