Jedro

Tožena stranka se je odločila, da bo organizacijo del v hotelski kuhinji spremenila tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar in je v posledici tega tožniku (enemu od dveh kuharjev) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sprememba dela v hotelski kuhinji v smeri oblikovanja novega delovnega mesta vodje kuharja, katerega dela sta pred tem ne dovolj učinkovito opravljala direktor tožene stranke in njegova žena, je dopustna poslovna rešitev. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi iz poslovnega razloga z dne 31. 10. 2015, trajanja delovnega razmerja med strankama do 30. 11. 2015 ter plačilo denarnega povračila v višini 4.701,96 EUR. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o pravdnih stroških tožene stranke, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vodenje kuhinje opravljal vodstveni kader hotela. Iz izpovedbe direktorja tožene stranke smiselno izhaja, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Tožnik meni, da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne obstaja. Ni pravilna presoja sodišča, da tožena stranka ni bila dolžna oblikovati kriterijev za določitev presežnega delavca na podlagi določbe 102. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 - ZDR-1). Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi samo tožniku, kljub temu da sta delo kuharja opravljala dva delavca, pri čemer v pisni odpovedi tega ni pojasnila. Tega ne more sanirati niti naknadna obrazložitev tožene stranke v postopku na prvi stopnji brez ustrezne trditvene podlage. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (tožnik je v pritožbi bistvene kršitve določb postopka uvejlavljal le pavšalno in neobrazloženo), da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Delodajalec mora v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhajalo iz obrazložitve tega dejanskega razloga. Iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka spremenila organizacijo del v hotelski kuhinji tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta tudi v svojih pojasnilih oziroma v obrazložitvi ostala v okviru tega razloga. Ne zahteva pa navedena določba ZDR-1 nadaljnje obrazložitve o tem, ali in kako je tožena stranka uporabila kriterij za določitev presežnega delavca. Pri tem je treba upoštevati tudi, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Ob pravilni ugotovitvi, da gre v konkretnem primeru za tako imenovano individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v takšnem primeru tožena stranka ni bila dolžna uporabljati kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 102. člena ZDR-1. 7. Zgoraj opisano stališče seveda ne pomeni, da dokazno breme odpovedi konkretnemu delavcu s strani delodajalca ni na strani delodajalca (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). Tožnik je šele v pripravljalni vlogi kot sporno izpostavil, da je bil kot presežni delavec izbran iz osebnih razlogov na strani tožene stranke. Tožena stranka je tem trditvam nasprotovala, z zaslišanjem direktorja tožene stranke pa je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da se je tožena stranka ne glede na določbo 102. člena ZDR-1 pri izbiri presežnega delavca (kuharja) odločila za uporabo kriterija delovne dobe in ta kriterij tudi pravilno (nediskriminatorno) uporabila.

8. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka odločila, da bo organizacijo del v hotelski kuhinji spremenila tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar in da je v posledici tega tožniku (enemu od dveh kuharjev) odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je treba tako spremembo strukture zaposlenih, ki sicer res ni privedla do znižanja stroškov dela, šteti za organizacijski oziroma strukturni, torej še vedno poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki ga je tožena stranka dokazala. Za razsojo v tem sporu ni pomemben dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki A.A., ki je delala na delovnem mestu „natakar“ (A3). Sprememba dela v hotelski kuhinji v smeri oblikovanja novega delovnega mesta vodje kuharja, katerega dela sta pred tem očitno ne dovolj učinkovito opravljala direktor tožene stranke in njegova žena, je dopustna poslovna rešitev. Zato niso utemeljene navedbe tožnika v pritožbi, da direktor in njegova žena nista opravljala naloge vodje kuhinje in da je šlo v resnici za odpoved zaradi tožnikove nesposobnosti. Ker je z navedeno organizacijo dela pri toženi stranki sprememba potrebe po delu enega od kuharjev prenehala, je šlo v smislu določb drugega odstavka 89. člena ZDR-1 za utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je onemogočal nadaljevanje tožnikovega dela pri toženi stranki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe.

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče o stroških odgovora na pritožbo tožene stranke ni odločalo, ker niso bili priglašeni.