Jedro

Družbenik in nekdanji direktor stečajnega dolžnika nima aktivne legitimacije za vlaganje predlogov v zvezi s potekom pravnomočno začetega stečajnega postopka, o katerih bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom.

O pogojih za začetek stečajnega postopka se odloča v predhodnem postopku, ki se zaključi s pravnomočnostjo sklepa o začetku postopka. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati obnove postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vloge A. A. z dne 11. 2. 2026 (PD 74 in 75) in 13. 2. 2026 (PD 76 in 77) s predlogom za ustavitev stečajnega postopka.

2.Zoper sklep se pritožuje A. A., ki višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnik je družbenik in nekdanji direktor stečajnega dolžnika, nad katerim je bil na predlog upnika B. , d. o. o., pravnomočno začet stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 9. 4. 2025 v zvezi s sklepom VSL Cst 137/2025 z dne 10. 6. 2025). Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka je vložil več vlog, med drugim tudi tiste, ki so predmet izpodbijanega sklepa. V teh vlogah se je zavzel za ustavitev stečajnega postopka oziroma za sodno presojo zakonitosti nadaljnjega vodenja postopka. Med drugim je opozoril na nova (po začetku postopka razkrita) dejstva in dokaze, ki po njegovem mnenju vzbujajo resen dvom o obstoju terjatve upnika B., d. o. o., na podlagi katere je bil začet stečajni postopek. Ta (regresna) terjatev naj bi se namreč izključevala s terjatvijo, ki naj bi jo upnik tik pred začetkom stečajnega postopka začel izterjevati od drugih dolžnikov v Bolgariji.

5.Pritožnik navaja, da ima kot družbenik in nekdanji direktor stečajnega dolžnika pravni interes za vlaganje vlog in opozarjanje na nova dejstva, ki se nanašajo na zakonitost postopka. Svojih vlog ni vlagal kot pravnih sredstev, temveč je z njimi opozarjal na okoliščine, ki sta jih upraviteljica in sodišče dolžna upoštevati. Enako velja za to pritožbo. Meni, da pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka ne more ovirati obravnavanja novih dejstev in dokazov, ki ob odločanju o začetku postopka niso bili znani in ki kažejo na resen dvom o obstoju terjatve, na kateri temelji začetek postopka. Upnik B., d. o. o., je namreč v Bolgariji dan pred začetkom stečajnega postopka začel sodni postopek izterjave terjatve zoper tamkajšnje družbe, in sicer v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da je terjatve prevzel (vključno z rizikom izterjave) in torej nima regresne terjatve zoper stečajnega dolžnika. Upnik po mnenju pritožnika na ta način uveljavlja pravni poziciji, ki se med seboj izključujeta. Morebitna regresna obveznost bi lahko nastopila šele po koncu postopka v Bolgariji, če bi se izkazalo, da je od tamkajšnjih dolžnikov ni mogoče izterjati. Upnik pa na to ni čakal in ni ravnal vestno in pošteno, temveč je institut stečaja zlorabil, njegovo ravnanje pa kaže tudi na simuliran posel, s katerim je dosegel sklep o izvršljivosti in pravnomočnosti oziroma podlago za začetek stečajnega postopka. Pritožnik nadalje nasprotuje stališču upraviteljice iz izrednega poročila z dne 2. 2. 2026, da je upnik terjatve do bolgarskih dolžnikov upravičen pridržati na podlagi retencijske pravice. Meni tudi, da se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na 274. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj njegove vloge niso bile tožba ali pravno sredstvo. Izpodbijani sklep je tudi notranje protisloven, saj je z njim sodišče prve stopnje pritožnikove vloge zavrglo kot nedopustne, čeprav se je v obrazložitvi opredelilo do vlagateljevih navedb oziroma 49. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). To določbo je tudi napačno presodilo, saj mora sodišče ves čas paziti na zakonitost postopka, zato ta dolžnost ne preneha s pravnomočnostjo sklepa o začetku postopka. Ker sodišče prve stopnje ni preverilo navedb pritožnika o upnikovi dvojni izterjavi istih terjatev v Bolgariji in Sloveniji, mu je kršilo pravici do izjave in sodnega varstva.

6.Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožnikov predlog zavrglo, ker ustavitev pravnomočno začetega stečajnega postopka ni mogoča. Pritožniku je pojasnilo, da se neutemeljeno sklicuje na 49. člen ZFPPIPP, ki prav tako določa, da se o pogojih za začetek stečajnega postopka odloča le v fazi predhodnega postopka. Navedeni razlogi so jasni in medsebojno skladni ter omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa, nasprotno stališče pritožnika pa je zmotno. Morebitna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jo smiselno uveljavlja, zato ni podana.

7.Odločitev sodišča prve stopnje je tudi pravilna. Pritožnik (družbenik in nekdanji direktor stečajnega dolžnika) nima aktivne legitimacije za vlaganje predlogov v zvezi s potekom pravnomočno začetega stečajnega postopka, o katerih bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Njegovim predlogom oziroma vlogam že zato ne bi bilo mogoče ugoditi, kar samostojno utemeljuje njihovo zavrženje. Enako posledico utemeljuje tudi vsebina pritožnikovih predlogov, ki nasprotujejo pravnomočnemu sklepu o začetku stečajnega postopka in se opirajo na nove trditve in dokaze. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se o pogojih za začetek stečajnega postopka odloča v predhodnem postopku, ki se zaključi s pravnomočnostjo sklepa o začetku postopka. Razlogi, na katerih temeljijo zavržene vloge oziroma predlogi pritožnika, po vsebini ustrezajo obnovitvenemu razlogu (nova dejstva in dokazi; 10. točka 394. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), obnove postopka pa v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Tudi zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnikove vloge zavrglo.

8.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).