Jedro

Navedbe, ki se nanašajo konkretno na razpravljajočo sodnico in predsednico sodišča, bo za to pristojno višje sodišče presojalo v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodišče v E. je v teku zapuščinski postopek št. D 19/2018 po pokojni A. A., v katerem kot potencialni dedič sodeluje tudi B. B., njen sin.

2. V vlogi z dne 18. 2. 2021 je predlagal izločitev razpravljajoče sodnice C. C., ki je hkrati predsednica sodišča. V dopolnitvi vloge z dne 15. 3. 2021 je predlagal tudi delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V bistvenem navaja, da naj bi bil kot stranka v številnih postopkih, ki zadnjih 20 let tečejo pred Okrajnim sodiščem v E. (izvršilni postopki, zapuščinski postopek po predlagateljevem očetu idr.), prikrajšan za pravično sojenje; s sodnimi postopki naj bi mu bilo odvzeta sredstva za pridobitno dejavnost in onemogočeno preživljanje, možnost za ustrezno zastopanje (že dlje časa je opravilno nesposoben), neupoštevana njegova socialna in duševna stiska ter kratene človekove pravice. Opisuje primere, ko naj bi bilo sojeno krivično. Navaja, da mu predsednica sodišča omejuje vstop na sodišče, da ga na obravnavah spremljajo varnostniki in da je skupaj z ostalimi sodnicami zoper njega vložila krivo kazensko ovadbo. Sojenje pred Okrajnim sodiščem v E. naj bi bilo zato očitno pristransko.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili – po percepciji javnosti in udeležencev postopka – vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

5. S podobnimi razlogi je predlagatelj neuspešno utemeljeval že več predlogov za delegacijo v različnih postopkih.1 Vrhovno sodišče mu je že pojasnilo, da navedbe o domnevnih nepravilnostih v drugih postopkih ne morejo pomeniti razlog za prenos pristojnosti, ampak je treba kršitve v posameznih postopkih uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi v prav teh postopkih. Navedbe, ki se nanašajo konkretno na razpravljajočo sodnico in predsednico sodišča, bo za to pristojno višje sodišče presojalo v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev. Z navedbo, da naj bi ga predsednica sodišča s krivo ovadbo ponižala „skupaj s svojimi sodnicami kolegicami, ki so solidarno sodelovale“, predlagatelj ne uspe izkazati objektivnega dvoma v nepristranskost celotnega sodišča. V predlogu priloženemu sklepu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, s katerim je slednje zavrglo kazensko ovadbo predsednice sodišča zoper predlagatelja, izhaja, da je ovadbo vložila le predsednica sodišča, tožilstvo pa je z zbiranjem obvestil od ostalih sodnic ugotovilo, da tem sodnicam osumljenec ni grozil in ni poskušal z ustrahovanjem ali s silo vplivati na postopke, ki so jih vodile. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ne gre za položaj, ko bi bila kompromitirana nepristranskost celotnega sodišča. 6. Ker predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Npr. zadeve I R 175/2020 z dne 11. 12. 2020 in I R 10/2021 z dne 17. 2. 2021.