Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 231/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.231.2020 Gospodarski oddelek

postopek osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti predlog za odpust obveznosti namen odpusta obveznosti načelo vestnosti in poštenja pravni standard ravnanje stečajnega dolžnika premoženjski položaj življenjski slog poplačilo upnikov iz stečajne mase prikrivanje premoženja zloraba pravice do odpusta obveznosti ovira za odpust obveznosti kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika poročilo o stanju dolžnikovega premoženja dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju zavrnitev predloga za odpust obveznosti sklep o začetku postopka odpusta obveznosti ugovor upnika proti odpustu obveznosti ugovori dolžnika
Višje sodišče v Ljubljani
9. julij 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev življenjsko logično in prepričljivo sklepalo, da bi dolžnik tekom stečajnega postopka lahko prejemal višje prihodke oziroma bi lahko izkazal premoženje v večji vrednosti, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba pri presoji dolžnikovega premoženjskega položaja po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP upoštevati tudi dolžnikov življenjski slog in ravnanje iz katerega izhaja, da dolžnik svoje premoženjsko stanje prikazuje na način, ki kaže na izogibanje, da bi v največji možni meri poplačal upnike. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru ni ravnal vestno in pošteno. Odpust obveznosti v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z namenom odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 108, v nadaljevanju p. d.) zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti z dne dne 10. 3. 2018 (p. d. 23).

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da odpust obveznosti v obravnavanem primeru ne more biti dovoljen. Dolžnik naj bi kršil obveznosti iz 383.b ter 384. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Razen tega je sodišče prve stopnje presodilo, da dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Podana je ovira za odpust obveznosti, saj ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Odpust obveznosti stečajnemu dolžniku bi bil zato v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

3. Stečajni dolžnik je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo (p. d. 109) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za odpust obveznosti ugodi, podrejeno pa, da naj njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje prvostopnemu sodišču. 4. O pritožbi se je izjavil upnik D., d. o. o. iz K. (p. d. 112). Pritožbenemu sodišču je predlagal naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik kršil svojo obveznost iz 384. člena ZFPPIPP, ker v poročilu o stanju svojega premoženja ni navedel, da je imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev in sicer 122 delnic z oznako X. ter 115 delnic z oznako Y. Dejstvo, da so vrednostni papirji brez vrednosti in se dolžnik nanje ni niti spomnil še ne pomeni, da teh podatkov ni bil dolžan sporočiti sodišču, kot navaja pritožnik. Od osebe, ki se je več let ukvarjala s poslovanjem gospodarskih družb in upravljala s premoženjem, je pričakovati skrbno vodenje evidenc in poročanje o imetju. Če bi dolžnik ravnal s potrebno skrbnostjo, bi o imetništvu vrednostnih papirjev podal ustrezno poročilo, pa čeprav naj bi bili brez vrednosti. Za odločitev zato ni bistveno, kolikšna je bila vrednost zamolčanega premoženja, pač pa, da dolžnik ni ravnal vestno. Dolžnikovo ravnanje je mogoče opredeliti kot kršitev, ki predstavlja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti.

7. Držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stečajni dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP v zvezi z obvestilom o menjavi stalnega prebivališča. Namen navedenega določila je zagotovitev dolžnikove dosegljivosti v postopku. Dolžnik se vročitvam in sodelovanju v postopku ni izogibal. Spremembo naslova prebivališča in kontaktne podatke je sporočil upravitelju, poštne pošiljke so mu bile pravilno vročene. Glede na navedeno kršitev iz 383. b člena ZFPPIPP ni podana. Drugačna razlaga citiranega določila, ki jo je zavzelo sodišče prve stopnje je prestroga in ni v skladu z namenom navedenega zakonskega določila.

8. Ključna za odločitev v obravnavanem primeru je presoja izpodbijane odločitve v zvezi z ravnanji dolžnika, ki naj bi po presoji sodišča prve stopnje utemeljevali zaključek, da bi bil odpust obveznosti v obravnavanem primeru v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP (zloraba pravice do odpusta obveznosti).

9. Namen odpusta obveznosti je, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Navedeni namen odpusta obveznosti je podlaga za vrednostno oceno dolžnikovega ravnanja pri presoji ali je odpust obveznosti dovoljen.

10. Zmotne so pritožbene trditve, da je sodišče kršilo postopkovna pravila, ker je upnikov predlog za začetek odpusta obveznosti zavrnilo in postopka odpusta obveznosti sploh ni začelo, niti ni določilo preizkusnega obdobja. Drži, da tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP določa, da sodišče izda sklep o začetku postopka obveznosti ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP oziroma ali je podana zloraba pravice do odpusta obveznosti. Vendar pa glede na specifičen položaj v obravnavanem postopku, v katerem je upnik nasprotoval odpustu obveznosti zaradi dolžnikove zlorabe instituta odpusta obveznosti, ne bi imelo smisla podaljševati (ugovornega) postopka odločanja o odpustu obveznosti na način, da bi sodišče prve stopnje najprej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in potem na podlagi upnikovega ugovora postopek obveznosti ustavilo.

11. Sodišče prve stopnje je bilo v obravnavanem primeru z vlogo upnika D. d. o. o., K. z dne 8. 1. 2019 obveščeno o morebitni zlorabi pravice do odpusta obveznosti, izvedlo je obsežen kontradiktoren postopek v katerem je imel dolžnik možnost odgovoriti na vse vloge upnika ter več narokov za obravnavo upnikovega ugovora zoper odpust obveznosti. Ker je bilo sodišče prve stopnje še pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti seznanjeno z razlogi, zaradi katerih odpust obveznosti ni dovoljen in je izpeljalo obširen kontradiktoren postopek v smislu določil 405. in 406. člena ZFPPIPP, zatrjevana kršitev postopka ni podana.

12. Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje kršilo dvostopenjski postopek pri obravnavi predloga za odpust obveznosti in dolžnik ni imel možnosti ugovora zoper sklep o odpustu obveznosti, pač pa se mora braniti direktno s pritožbo. Dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja le, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). Da tak ugovor v primeru, če odpust obveznosti ni dovoljen, ne bi imel nobenega smisla, je povsem jasno.

13. Na pravilnost izpodbijane odločitve tudi nima nobenega vpliva dejstvo, da v obravnavanem primeru ni podana domnevna baza nobene od izpodbojnih domnev naštetih v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Navedene domneve upniku olajšujejo dokazovanje obstoja zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

14. Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka za dovoljenost odpusta obveznosti, ima značilnost pravnega standarda. Upoštevanje tega načela je pomembno za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Odpust obveznosti tako ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka citiranega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno, ali če glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da je zmožen izpolniti vse svoje obveznosti v celoti.

15. Na podlagi določil prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je povsem jasno, da mora sodišče pri odločitvi o predlogu za odpust obveznosti upoštevati dolžnikovo ravnanje in namen odpusta obveznosti in da v primeru zlorabe pravice do odpusta obveznosti le-ta ni dovoljen. Bistveno je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno ter da na tak način ravna tudi tekom stečajnega postopka, sicer odpust obveznosti ni dovoljen.

16. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ravnanjem dolžnika pred začetkom stečajnega postopka in v času trajanja postopka ugotovilo vrsto dejstev, jih povezalo v celoto in na podlagi indičnega sklepanja ugotovilo, da dolžnik glede na svoj življenjski slog gotovo razpolaga z višjimi prihodki, kot jih ima uradno prikazane ter iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

17. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik dejansko pretežno biva na naslovu U. ... v N. skupaj z bivšo ženo B. G., kjer bivata tudi njuna otroka T. in N. G. in ne pri starših, kot je navedel dolžnik. Sodišče dolžniku ni verjelo, da niti za stanovanje na naslovu P. ... niti za stanovanje na naslovu U. ... v N. ne prispeva ničesar. Po presoji sodišča prve stopnje je malo verjetno, da bi B. G. sama, ob mesečnih prihodkih v višini 800,00 EUR zmogla plačevati najemnino 400,00 EUR in stroške stanovanja, kar znaša približno 600,00 do 700,00 EUR.

18. Zmotno je pritožbeno stališče, da zato, ker je najemno pogodbo za stanovanje sklenila dolžnikova bivša žena, ni njegova stvar, kako njegova bivša žena plačuje najemnino in stroške za stanovanje, zato naj bi se sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z analizo prihodkov bivše žene. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev o višini najemnine in višini prihodkov dolžnikove bivše žene pravilno sklepalo, da dolžnikova žena ne zmore sama plačevati najemnine in stroškov za stanovanje. Glede na ugotovitev, da dolžnik pretežno prebiva v navednem stanovanju, je povsem logično sklepalo, da navedene stroške bivši ženi pomaga nositi dolžnik.

19. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo številna dejstva v zvezi s poslovanjem in personalnimi povezavami sedanjih in prejšnjih lastnikov in poslovodij družb N. d. o. o., H., d. o. o., M., d. o. o. ter J. d. o. o. (stran 4 in 5 izpodbijanega sklepa). Stečajni dolžnik je trenutno zaposlen v družbi N. d. o. o., do 27. 5. 2019 je bil direktor družbe, pred tem tudi njen lastnik. Direktor družbe je B. P. s prebivališčem v Republiki Severna Makedonija. Tega naj direktor družbe J. d. o. o. iz S., sploh ne bi vedel, z njim je komuniciral v imenu družbe N. le dolžnik. Da je vse posle te družbe vodil dolžnik, je izpovedal njegov brat M. G., za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je še vedno edini družbenik te družbe. Družba posluje z dobičkom. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega sklepalo, da bi dolžnik za svoje delo v družbi lahko prejemal višjo plačo od 700 do 800 EUR. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s presojo sodišča prve stopnje. Pritožnik z navedbami, da je bil čisti dobiček družbe N. d. o. o. v letu 2018 zgolj 27.664,67 EUR in v letu 2017 pa 42.599,01 EUR ter da je imela družba v letu 2018 kar 236.580 EUR kratkoročnih obveznosti, zato ni imela na voljo sredstev za izplačilo plač, navedenih zaključkov sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Glede na pojasnjene personalne povezave dolžnika, njegovega brata, dolgoletnega poslovnega partnerja, in izbire direktorja družbe N. d. o. o. iz tuje države, nečlanice EU, je sodišče prve stopnje upravičeno sklepalo, da gre v obravnavanem primeru v ozadju za spretno manevriranje dolžnika, ki dejansko vodi posle družbe, z namenom izogibanja plačila sredstev v stečajno maso. Neutemeljeno je zato dolžnikovo sklicevanje na statusno razlikovanje med poslovodjo in družbenikom družbe, saj je slednje v primeru zlorabe treba spregledati.

20. Vse navedeno velja zudi za ugotovitve in presojo sodišča prve stopnje v zvezi s posli in razmerji dolžnika in njegovih družinskih članov z družbami M. d. o. o. in H. d. o. o. Malo verjetno je, da bi babice in vnuki svoje življenjske cilje izrazili na način, kot navaja pritožnik, prav v kratkem času pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom in v povezavi s posli, ki jih dejansko vodi dolžnik ter da bi babici zagotovili ustanovni kapital družb. Tega v izpovedbah tudi nista potrdili, zato je sodišče prve stopnje upravičeno sklepalo, da je navedena sredstva zagotovil dolžnik. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da ima dolžnik vodilno vlogo v obeh družbah, česar dolžnik v pritožbi ni zanikal. Navajal je, da naj bi pomagal otrokom.

21. Dolžnik tudi ni zanikal uporabe vozil (med njimi BMW, MERCEDES, PORSHE), za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so formalno v lasti dolžnikove matere, tašče, družbe J. d. o. o., eno vozilo pa naj bi bilo izposojeno od leasingojemalke. Prav tako dolžnik ni zanikal, da je obiskal v izpodbijani odločbi navedene lokale in prireditve. Dolžnik ne soglaša s sklepanjem sodišča prve stopnje, da je s tem izkazan njegov življenjski slog oziroma luksuzni način življenja. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj je presodilo, da ni verjetno, da bi vse navedene aktivnosti bile posledica dolžnikovih službenih obveznosti v zvezi s promocijo ... in družinskih obveznosti. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ravnanjem dolžnika zaslišalo več prič, ki so potrdile navedena dejstva. Pritožbene navedbe, da je šlo za nezakonito detektivsko zasledovanje, v zvezi z dokazno oceno izpovedb navedenih prič niso pomembne. Dokazna ocena dolžnikovega ravnanja, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem delu pravilna. Vožnja luksuznih vozil, kritje stroškov goriva in vzdrževanja le teh, obiski prestižnih restavracij in prireditev, pač spadajo v luksuzni življenjski slog.

22. Sodišče prve stopnje je prišlo do zaključka, da dolžnik uživa luksuzno življenje, čeprav formalno gledano premoženje ni v lastni stečajnega dolžnika. Upoštevajoč, da dolžnik gotovo razpolaga z višjimi prihodki kot jih ima uradno prikazane, saj si takega življenjskega sloga z izkazanimi zneski mesečnih prihodkov gotovo ne bi mogel privoščiti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, zato je predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

23. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev življensko logično in prepričljivo sklepalo, da bi dolžnik tekom stečajnega postopka lahko prejemal višje prihodke oziroma bi lahko izkazal premoženje v večji vrednosti, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba pri presoji dolžnikovega premoženjskega položaja po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP upoštevati tudi dolžnikov življenjski slog in ravnanje iz katerega izhaja, da dolžnik svoje premoženjsko stanje prikazuje na način, ki kaže na izogibanje, da bi v največji možni meri poplačal upnike. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru ni ravnal vestno in pošteno. Odpust obveznosti v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z namenom odpusta obveznosti.

24. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia