Jedro

Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.

Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep opr. št. In 1127/2010 z dne 7. 2. 2014 zavrnilo (1. točka izreka), dolžniku pa naložilo povrnitev upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 49,19 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude s plačilom zakonskih zamudnih obresti (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se, po pooblaščencih, iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, upniku pa naloži povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Pojasni, da je glede določenih navedb v ugovornem postopku jasno zapisal, da nimajo vsebinske povezave z zadevo in da jih dodatno podaja zgolj zato, da bi osvetlil problematiko predmetnega spora. Meni pa, da bi sodišče moralo upoštevati načelo stroge formalne legalitete, po katerem je mogoče izvršitev terjatve zahtevat le, če je ta izkazana z izvršilnim naslovom, ki pa ni primeren za izvršbo, če nima sestavin, ki jih zakon predpostavlja oziroma določa kot obligatorne. Navaja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 1127/2010 z dne 3. 2. 2011, ki ni izvršljiv, saj ni določen rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Zato meni, da je bil dolžnikov ugovor utemeljen, saj pravnomočni sklep o izvršbi ne vsebuje paricijskega roka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep z dne 7. 2. 2014, s katerim je to dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, zavrnilo, ker v njem dolžnik ni uveljavljal nobenega ugovornega razloga v zvezi z novim izvršilnim sredstvom. Uveljavljal pa je razloge, s katerimi nasprotuje sami izvršbi in sklepu o izvršbi. Ob navedenem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sklep, ki ga sodišče izda na podlagi določbe 34. člena ZIZ in s katerim to dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.

7. Ker pa dolžnik še vedno vztraja, da sklep z dne 7. 2. 2014 temelji na neizvršljivem sklepu o izvršbi, in meni, da zato ne bi smel biti izdan, višje sodišče še dodatno pojasnjuje, kot sledi. Predmetni izvršilni postopek teče na podlagi predloga upnika, ki ga je ta vložil na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 1879/2008 z dne 6. 4. 2010, ki je tega dne postala pravnomočna in izvršljiva, kot to izhaja iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Ker se z njo dolžniku nalaga, da opusti določena ravnanja, gre za izvršilni naslov, ki je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Ne glede na določbo drugega odstavka 226. člena ZIZ, po katerem sodišče s sklepom o izvršbi, če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, določi primeren rok za izpolnitev te obveznosti, enako velja tudi za sklep o izvršbi na podlagi takega izvršilnega naslova. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v primeru, kadar je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena opustitev določenih ravnanj, lahko le rok takoj. V nasprotnem primeru bi izvršilno sodišče s postavitvijo naknadnega roka za izpolnitev obveznosti dolžnika, odločilo v nasprotju z izvršilnim naslovom in dolžniku dovolilo nadaljnje kršitve v času izteka naknadnega roka.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.