Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju odškodninske obveznosti toženke.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju odškodninske obveznosti tožene stranke.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala 18. 1. 2006 na hodniku Osnovne šole ... med rekreativnim odmorom, ko je eden izmed učencev med tekom trčil v njenega brata, ki je tako zadel vanjo, da je padla ter si poškodovala zobovje.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da v celoti obstoji obveznost toženke za škodo, ki jo je utrpela tožnica v škodnem dogodku 18. 1. 2006; sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja pravno vprašanje, ali je bil njen zavarovanec v konkretnem primeru dolžan ustaviti tek učenca po hodniku oziroma ali je bil v konkretnem primeru pravilno uporabljen standard potrebne skrbnosti in nadzorstva. Odločitev višjega sodišča naj bi bistveno odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, pri čemer toženka opozarja na odločbe II Ips 538/2005 z dne 4. 11. 2005, II Ips 741/2006 z dne 12. 7. 2007 in II Ips 128/2008 z dne 17. 6. 2010. Ne strinja se s pravnima presojama, da je njen zavarovanec opustil dolžno nadzorstvo in da je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nastalo poškodbo. Sodišče svojo odločitev opira na dejstvo, da dogajanja na hodniku nista spremljala tudi dva dežurna učenca 9. razreda. Toženka poudarja, da dežurni učenci niso tisti, ki bi zagotavljali red in disciplino na hodnikih, temveč so uvedeni z namenom vključevanja in druženja otrok. Splošno znano je, da vzgojnovarstveni zavod svoje odgovornosti glede discipline ne more prelagati na mladoletne učence. Tudi navzočnost dveh dežurnih učencev poteka dogodka ne bi spremenila, sploh pa ni pojasnjeno, na kakšen način bi to preprečilo nastanek poškodbe. Dokazno breme glede vzročne zveze je na tožnici, ki v okviru svoje trditvene podlage sploh ni navajala, da bi morala biti prisotna tudi dežurna učenca. Te opustitve, ki jo je kot podlago svoje odločitve upoštevalo sodišče, tožnica ni zatrjevala, pri čemer je treba pojasniti, da izpovedba stranke ali priče ne more nadomestiti trditvene podlage stranke (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 549/2003 z dne 28. 10. 2004). Tudi razlaga, da prisotna dežurna učiteljica ni imela pregleda nad celotnim dogajanjem oziroma hodnikom in zato ni mogla opozoriti učenca, naj ne teče, ne vzdrži resne pravne presoje. Teka učenca ni bil dolžan prekiniti nihče; ta učenec ni divjal ali se podil, temveč je zgolj tekel, česar niti dežurna učiteljica niti dežurna učenca niso bili dolžni prepovedati. Tek ni nekontrolirano gibanje; sploh pa je zahteva, da je treba prekiniti vsakršno hitrejše gibanje pretirana in takšno nadzorstvo ni v skladu s temeljno funkcijo oziroma namenom „rekreativnega odmora“ in šole nasploh. Pretiran nadzor bi na proces vzgoje in razvoja v samostojne osebnosti vplival negativno. Na splošno velja, da stalen nadzor nad učenci prispeva k manj učinkovitemu varstvu pred nesrečo kot vzgoja za samostojno in odgovorno razmišljanje (primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2008 z dne 17. 6. 2010). Od dežurnih učiteljev ni življenjsko pričakovati, da bodo imeli vsak hip na očeh vsakega od otrok in spremljali gibanje vsakega od njih na način, da bodo prekinjali hojo, tek ali igre ob najmanjši možnosti nastanka kakšne poškodbe. Obrazložitev sodišča, ki se nanaša na obstoj odgovornosti toženkinega zavarovanca in vzročne zveze je materialnopravno napačna; glede upoštevanja okoliščin, ki niso bile del trditvene podlage, pa je sodišče storilo procesno kršitev, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).