Jedro

Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo premično in nepremično premoženje v solastnini predlagateljice in nasprotnih udeležencev ter odločilo o stroških postopka, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

Zoper ta sklep so se prvi, drugi in tretji nasprotni udeleženec pritožili iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagali so razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedli so, da je sodišče prve stopnje premoženje priznalo pokojni M. D., ki je nesporno umrla spomladi leta 1997. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Sicer pa sodišče prve stopnje pri delitvi ni upoštevalo upravičenega interesa strank v postopku. Razlog za pasivnost nasprotnih udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje je v povsem porušenih medsebojnih odnosih med predlagateljico in nasprotnimi udeleženci, ki so v nadaljevanju postopka pripravljeni aktivno sodelovati v postopku. Navedli so, da so sami ves čas skrbeli za celotno posestvo, katerega glavnina je pripadla predlagateljici.

Njeni pravni nasledniki imajo edini interes, da nepremičnine prodajo, zato bi bilo smiselno, da v last pridobijo stanovanjsko hišo. Nasprotni udeleženci pa nimajo nobenega interesa na premičninah, ki so v solastnini strank. Sicer pa parc. št. 267 k.o. ... ne obstoji in ne more biti predmet delitve. Meje zemljišč, ki se delijo, niso jasno določene, zato je ureditev meja predhodno vprašanje. Tretji nasprotni udeleženec pa je zgradil novi del zidanice ter zasadil in obnovil vinograd, vse to pa je kljub sporni velikosti deležev na tej nepremičnini po izpodbijanem sklepu pripadlo predlagateljici. V nadaljevanju pritožbe so nasprotni udeleženci obširno pojasnili upravičen interes za delitev solastnine na posameznih nepremičninah, ki so predmet tega postopka, in ob tem navedli, da pri nekaterih od teh nepremičnin sodišče ni upoštevalo, da bi bil z izpodbijano delitvijo strankam onemogočen dostop do zemljišča, ki bi jim po delitvi pripadlo.

Pritožba je utemeljena.

Nasprotni udeleženci so v postopku delitve solastnine nujni (enotni) sosporniki, saj je solastnina nedeljivo pravno razmerje, pri delitvi katere morajo sodelovati vsi solastniki, odločba o delitvi solastnine pa ustvarja konstitutivne učinke za vse solastnike. Ker se takšni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko (po 201. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), se učinek vložene pritožbe s strani prvega, drugega in tretjega nasprotnega udeleženca razteza tudi na četrtega nasprotnega udeleženca.

Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče po določbi 82. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke (prim. 1. odst. 77. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP). V tej nepravdni zadevi pa je pooblaščenec predlagateljice na naroku dne 3.11.1997 sodišče prve stopnje tudi seznanil s tem, da je predlagateljica med postopkom umrla. Z izdajo izpodbijanega sklepa, ki se glasi na pokojno M. D., je tako sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP, na kar so nasprotni udeleženci utemeljeno opozorili v svoji pritožbi.

Pritožbi je bilo treba že iz tega razloga ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti navedeno procesno pomankljivost. V nadaljevanju pa bo moralo obravnavati v pritožbi uveljavljana nova dejstva in nove dokaze, oceniti če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oz. velikosti deležev (2. odst. 118. člena ZNP) in (po morebitni rešitvi spornih dejstev v pravdnem postopku) o zadevi ponovno odločiti.