Jedro

Postopanje v nasprotju s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti prvotoženi stranki 214,19 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da sta ga toženca motila pri njegovi mirni posesti nepremičnine, posebnega dela stavbe št. 117, v stavbi št. ... k.o. X, z naslovom Y., s tem, ko sta naročila A. d.d. odklop električne energije na merilnem mestu št. 00230, ki pripada nepremičnini, A. d.d. pa je izvedel naročilo in dne 3. 5. 2017 odklopil merilno mesto, ter zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja in povrnitev pravdnih stroškov (točka I. izreka). Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval, da toženca na svoje stroške omogočita priklop merilnega mesta št. 00230 (točka II. izreka). Tožniku je naložilo, da vsakemu od tožencev povrne njegove stroške pravdnega postopka (točka III. izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo odgovor na tožbo prvega toženca kot pravočasnega. Iz listin v spisu izhaja, da prvi toženec prebiva na naslovu P., čeprav je zatrjeval, da nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji. Na prvem naroku 29. 8. 2017 sta s pooblaščenko prejela pripravljalno vlogo prvega toženca, katere nista uspela prebrati. Tako se pred zaslišanjem ni uspel seznaniti s trditvami in navedbami prvega toženca, glede katerih so mu bila nato zastavljena vprašanja na zaslišanju. Sodišče prve stopnje strankam ni izdalo prepisov zvočnih posnetkov zaslišanj v skladu z določbo 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kršen je bil (sicer instrukcijski) rok za izdelavo prepisa zvočnih posnetkov, pravica do sodelovanja v postopku ter pravica do seznanitve z vsemi dejstvi in dokazi pred izdajo odločbe. Oviran je bil v pripravi na naroke in zaslišanja prič, zaslišanih na kasnejših narokih. Sodišče prve stopnje v celoti sledi navedbam tožencev, medtem ko tožniku ne verjame ničesar. Pri tem sodišče zanemari dejstvo, da se prvi toženec ni udeležil niti enega naroka, s čimer se je skušal izogniti neposredni izjavi, ki bi jo moral podati na sodišču. Drugi toženec je imel veliko vlogo pri prikrivanju odločilnih dejstev. Predstavljal se je kot lastnik nepremičnine, v kar sta verjela oba z B. Slednjemu je drugi toženec tudi pokazal kopijo kupoprodajne pogodbe. To izhaja iz navedb in izjav drugega toženca, katere tožnik v pritožbi povzema. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napačna. Na zaslišanju je sprva odgovarjal z vprašanji, ker ni vajen sodišča in ima tak način komuniciranja, vendar je v nadaljevanju logično in prepričljivo pojasnil okoliščine obravnavanega primera. Tožnik povzame vsebino svojega zaslišanja in ponovno pojasni, kako naj bi prišel do posesti stanovanja. V zvezi z najemom stanovanja ne razpolaga z nobenim pisnim dokazilom, vendar sta to dejstvo potrdili priči B. in M. Dokaz z zaslišanjem prič je povsem enakovreden listinskim dokazom. Edini je imel ključe stanovanja in svoje stvari (orodje) v njem. Stanovanje je preurejal, plačal je najemnino ter zaznal odklop elektrike. Navedeno dokazuje, da je imel posest stanovanja.

3. Na pritožbo je odgovoril prvi toženec, argumentirano prerekal vse pritožbene navedbe in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik vtožuje motenje posesti zaradi odklopa elektrike na merilnem mestu št. 00230 oziroma v stanovanju na naslovu Y., katerega ima v svoji posesti. Trdi, da je posest stanovanja pridobil na podlagi dogovora o najemu in kasnejšem odkupu stanovanja z drugim tožencem, ki se je izdajal za lastnika stanovanja (lastnik je sicer prvi toženec). Prevzel je ključe stanovanja in v njem opravil posamezna obnovitvena dela. Z listinskimi dokazi ne razpolaga, zato svoje trditve dokazuje z zaslišanjem strank in prič.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi 32. in 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik ni uspel dokazati posesti na stanovanju v trenutku zatrjevanega motilnega ravnanja. Odločitev je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena z očitanimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Ker jo pritožbeno sodišče skupaj z razlogi sprejema, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Pritožbeni očitek o nepravočasno vloženem odgovoru na tožbo prvega toženca ni utemeljen. V kolikor so v postopku kršena pravila o vročanju, vendar stranka pošiljko kljub kršitvi prejme, se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke (primerjaj šesti odstavek 139. člena ZPP). Prvi toženec nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato tožnikove tožbe v odgovor ni prejel, temveč se je z njo seznanil 21. 6. 2017 z vpogledom (pooblaščenke) v spis (list. št. 51 spisa). Tudi če je imel prvi toženec v času vročanja prijavljeno prebivališče na P., mu je bila pošiljka napačno vročena. Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo v odgovor prvemu tožencu na naslov Y. (kot naveden v tožbi), ki očitno ni njegov dejanski naslov. Odgovor na tožbo, katerega je prvi toženec podal v roku osmih dni od seznanitve s pisanjem, t.j. 21. 6. 2017, je pravočasen.

8. Tožnik uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker je bil na prvem naroku za glavno obravnavo zaslišan, kljub temu, da je šele takrat prejel prvo pripravljalno vlogo prvega toženca. Katero bistveno kršitev pravil postopka uveljavlja ter kako je bil s kršitvijo prikrajšan v svojih pravicah, ne konkretizira. Tožnik je pripravljalno vlogo prvega toženca prejel na prvem naroku za glavno obravnavo in zaprosil za rok za odgovor na prejeto vlogo. Sodišče prve stopnje je njegovi prošnji ugodilo in mu določilo osemdnevni rok za odgovor, katerega je tožnik podal v vlogi z dne 6. 9. 2017. Čeprav je sodišče prve stopnje tožnika zaslišalo že na tem naroku, mu ni bila odvzeta možnost do seznanitve in izjave o navedbah prvega toženca. Tožnik je na navedbe prvega toženca odgovoril s pisno vlogo. Lahko pa bi predlagal tudi svoje dodatno zaslišanje, v kolikor je menil, da se ob prvem zaslišanju ni mogel izjaviti o vseh bistvenih okoliščinah primera. Zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka ni podana.

9. Tožniku tudi ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku v zvezi z vročitvijo prepisov zvočnih posnetkov. Kot pravilno ugotavlja že tožnik sam, je rok za izdelavo prepisov zvočnih posnetkov iz 125.a člena ZPP instrukcijski. Sodišče lahko ta rok tudi prekorači. Kljub temu tožniku ni bila odvzeta možnost, da se pred izdajo odločbe seznani z vsemi dejstvi in dokazi, niti možnost do priprave na prihodnje naroke in zaslišanja. Sodišče prve stopnje je prepise zvočnih posnetkov pravdnim strankam vročilo pred izdajo sodne odločbe, tožnik pa je zoper njih tudi ugovarjal. Z vsemi dejstvi in dokazi pa je bil seznanjen že pred prejemom teh prepisov, saj je prisostvoval narokom za glavno obravnavo oziroma je bila tam njegova pooblaščenka. S tem mu je bila v zadostni meri omogočena priprava na nadaljnje naroke in zaslišanja prič. Postopanje v nasprotju s 125.a členom ZPP predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Argumentov v tej smeri pritožba ne ponudi.

10. Tožnik izpostavlja odsotnost prvega toženca z narokov, zaradi česar v postopku ni bil zaslišan. Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu dalo možnost sodelovanja v postopku, ko ga je povabilo na prvi narok za glavno obravnavo in k zaslišanju na tem naroku. Stvar stranke je, ali to možnost izkoristi. Izjavljanje v postopku je pravica stranke, ne pa njena obveznost, zato je ni mogoče prisiliti, da se udeleži naroka za glavno obravnavo (primerjaj 282. člen ZPP) in tam izpove (primerjaj 262. člen ZPP).1

11. S preostalimi pritožbenimi navedbami tožnik izpodbija dokazno oceno sodišče prve stopnje. V ZPP je sprejeto načelo proste dokazne ocene, po katerem sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP). Sodnik ocenjuje dokaze. Pri tem ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Tožnik v dokaz svojih trditev ni predložil listinskih dokazov, temveč je predlagal zaslišanja strank in prič. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnikova posest na stanovanju na Y. ni izkazana. Tožnikovo izpoved je ocenilo za neprepričljivo in neverodostojno. Tej oceni se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. K utemeljenosti tožbenega zahtevka niso pripomogle niti zaslišane priče. Iz njihovih izpovedb sicer izhaja, da je s ključi stanovanja razpolagal tožnik, vendar zgolj to dejstvo ne zadostuje za sklep, da je imel in izvrševal tudi posest na stanovanju. Preostalih okoliščin, ki bi kazale na tožnikov prevzem stanovanja v posest (najem stanovanja, plačilo najemnine, adaptacijska dela, itd.), ni uspel dokazati. Dokazno breme v zvezi z obstojem posesti in zatrjevanim motilnim ravnanjem je bilo v celoti na strani tožnika. Še toliko bolj, ker sta toženca njegove trditve izrecno prerekala. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje podani dokazni oceni sodišča prve stopnje.

12. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, je posledično pravilno zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan povrniti stroške za odgovor na pritožbo prvemu tožencu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Pritožbeno sodišče jih je odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika ter skladno z Odvetniško tarifo (OT). Prvemu tožencu je priznalo strošek za sestavo odgovora na pritožbo v višini 375 točk (tar. št. 21/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znaša 172,13 EUR, materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitve (11. člen OT) ter 22% DDV na nagrado in izdatke (12. člen OT), kar skupno znaša 214,19 EUR. V primeru zamude s plačilom bo tožnik dolgoval tudi zakonske zamudne obresti od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.2 1 Prim. sodba VSRS II Ips 193/2016 2 Načelno pravno mnenje, občna seja VSRS, 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006, str. 7