Jedro

Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je darilna pogodba, ki sta jo dne 30. 11. 2009 sklenila toženka kot obdarjenka in A. B. kot darovalec za prenos lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 4620/11 k. o. ... do ½ in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novi Gorici Dn št. 3063/2010 brez pravnega učinka do tožnice do višine njene terjatve 103.798,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje ter stroški pravdnega postopka. Toženka je na podarjenem polovičnem solastniškem deležu na nepremičnini parc. št. 4620/11 k. o. ... dolžna dopustiti izvršbo tožnice do višine njene, prej opredeljene terjatve.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper pravnomočno sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Navaja, da pravno podlago predstavlja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), česar pa sodišči nista upoštevali. V zvezi s tem posebej izpostavlja določili prvega in drugega odstavka 270. člen tega zakona. Sodišči zahtevku ne bi smeli ugoditi, saj se v stečajnem postopku izpodbojni in povračilni zahtevki lahko uveljavljajo samo za račun stečajnega dolžnika in v dobro vseh upnikov. Ponavlja pritožbene razloge, in sicer da izpodbijana odločitev ne temelji na dejanskem stanju, temveč na domnevah. Sodišče se je opredelilo zgolj do (ne)plačevitosti poroka, ni pa se izreklo o neplačevitosti glavnega dolžnika glede iste obveznosti. Vprašanje, ali je dolžnik dejansko neplačevit, je ostalo nerešeno. Glede slednjega dejstva je bilo dokazno breme na tožničini strani, ki pri tem ni imela dokaznega uspeha. Sam stečaj dolžnika ne pomeni njegove neplačevitosti. Sodišče ni upoštevalo, da je bila sporna darilna pogodba sklenjena pred nastankom tožničine terjatve do dolžnika. Trdi, da darilna pogodba dejansko prekriva odplačni pravni posel. Darovalec je toženki hišo podaril zaradi njenih vlaganj vanjo. Protispisna je trditev višjega sodišča, da toženka ni dokazala, da ni šlo za darilo ampak za priznanje lastninske pravice. Sodišče prve stopnje pogodbene volje ni ugotavljalo. Meni, da je domneva iz tretjega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) izpodbita.

4. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Odgovor na revizijo je po (generalnem) pooblastilu tožničinega zakonitega zastopnika vložila K. Š., pravnica s pravniškim državnim izpitom, zaposlena pri tožnici. Ker tudi za nasprotno stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi veljajo omejitve iz tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) in ker te v konkretnem primeru niso upoštevane (K. Š. namreč ni tožničina zakonita zastopnica niti njena odvetnica), Vrhovno sodišče tožničinega odgovora na revizijo v skladu z določbo drugega odstavka 91. člena ZPP ni upoštevalo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistveni elementi konkretnega dejanskega stanu (ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, in na katerega je revizijsko sodišče vezano(2)) so naslednji: A. B., toženkin oče, je s tožnico 19. 2. 2010 sklenil pogodbo o dolgoročnem kreditu, s katero se je zavezal kot porok in plačnik za vse zapadle obveznosti kreditojemalca – F. d. o. o. Kreditna obveznost kreditojemalca je bila zavarovana tudi s hipoteko na več njegovih nepremičninah. Nad družbo F. d. o. o. je bil dne 16. 8. 2010 začet stečajni postopek. Tožnica je poroka pozvala k plačilu neporavnanih obveznosti kreditojemalca. Ker ta svojih obveznosti ni izpolnil, je zoper njega vložila predlog za izvršbo. Toženka je z A. B. kot darovalcem dne 30. 11. 2009 sklenila darilno pogodbo, katere predmet je bil polovični solastniški delež na nepremičnini, parc. št. 4620/11 k. o. ... Dogovor toženke in A. B. o vlaganjih v sporno nepremičnino, ki bi imela za posledico spremembo lastniškega stanja te nepremičnine, ni dokazan.

7. V obravnavanem primeru je bilo predmet izpodbijanja pravno dejanje (solidarnega poroka) A. B., ki ni stečajni dolžnik, zato je zmotno materialnopravno naziranje revidentke, da bi morali sodišči uporabiti pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki jih določa ZFPPIPP.(3) Ker torej ne gre za izpodbijanje pravnega dejanja sedaj stečajnega dolžnika - družbe F. d. o. o., pravni položaj, urejen v drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP, ni nastal. Določili prvega in drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP namreč urejata pravne posledice, ki jih ima začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na uveljavljanje zahtevkov po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj zoper njega.

8. Ko se je A. B. zavezal, da bo odgovarjal kot porok in dolžnik, je s tem prevzel odgovornost za celotno obveznost in je privolil, da tožnica kot upnica zahteva poplačilo terjatve bodisi od njega, bodisi od glavnega dolžnika, ali od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena OZ). Kljub temu, da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok zavezan za celotno izpolnitev (drugi odstavek 1022. člena OZ). Revizijske navedbe, da glavni dolžnik ni neplačevit, niso utemeljene, saj njegovo plačilno nesposobnost oz. prezadolženost izkazuje že sam začetek stečajnega postopka.(4) Poleg tega pa je ob dejstvih, da je A. B. solidarni zavezanec(5) in nima ugovora vrstnega reda (niti ugovora glede vrstnega reda uporabe zavarovanj), pravilna presoja višjega sodišča, da vprašanje (ne)plačevitosti glavnega dolžnika v konkretnem primeru ni pravno odločilno. Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene. Revidentka tudi ne more uspeti z navedbami o odplačni naravi izpodbojnega pravnega posla. S trditvami, da je sodišče napačno presodilo vsebino pravnega posla, saj iz dokaznega gradiva očitno izhaja, da je šlo za pravni posel priznanja lastninske pravice zaradi toženkinih vlaganj v nepremičnino, nedovoljeno graja ugotovljena dejstva. Takšna zatrjevanja namreč nimajo podlage v dejanskem podstatu zadeve, iz katerega izhaja, da solastniški delež na sporni nepremični predstavlja darilo A. B. toženki. Očitek o neizvedbi vseh dokaznih predlogov, revidentka ni podala v obliki konkretizirane procesne kršitve.

9. K er niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Ta omejitev ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

Op. št. (2): Prim. tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Prim. 269. člen ZFPPIPP.

Op. št. (4): Đorđević, M., Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe), dok. disertacija, str. 55. Op. št. (5): Razlika med solidarnim poroštvom in solidarnostjo dolžnikov ni v učinkih solidarnosti, temveč le v dejstvu, da je obveznost prvih akcesorna, obveznosti solidarnih dolžnikov pa so samostojne in niso odvisne druga od druge.