Jedro

Postopek po 134. členu v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ je poseben postopek pridobitve izvršilnega naslova in sočasne dovolitve izvršbe v zvezi z odgovornostjo izplačevalca pokojnine za pravilno realizacijo sklepa o izvršbi, ki je po svojem pomenu soroden postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti v pravdnem postopku. Naveden postopek zahteva vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano le sodniku. Strokovni sodelavec v uradniškem nazivu višji pravosodni svetovalec nima zakonskega pooblastila, da odloča o navedenem predlogu upnika.

Presoja izvršilnega sodišča, ali je podana odgovornost izplačevalca pokojnine po prvem odstavku 134. člena v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ, ne zajema presoje pravilne odmere pokojnine in letnega dodatka v skladu z upravnimi predpisi. Izvršilno sodišče v situaciji, ko ima umrli dolžnik pooblaščenca, ne prekine postopka, ampak nadaljuje s postopkom izvršbe zoper dediče kot dolžnike na podedovano premoženje, na katerega je bila izvršba že dovoljena, vendar jih mora zaradi zagotovitve učinkovite pravice do sodelovanja v postopku (prvi odstavek 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člen Ustave RS)pozvati, da tudi formalno vstopijo v postopek. Izvršilno sodišče lahko samo poizve, kdo so dolžnikovi dediči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnice za dovolitev izvršbe proti dolžnikovemu dolžniku z dne 1. 8. 2017. 2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o predlogu brez poprejšnjega ugotavljanja dejanskega stanja. Če se je odločilo za ugotavljanje dejanskega stanja, pa bi moralo ugotoviti, do kakšnih prejemkov je bil dolžnik upravičen. ZPIZ napačno vodi v svojih evidencah, da je bil dolžnik upravičen le do 26,19 EUR letnega dodatka. Znesek je presenečenje, saj je še leto poprej dolžnik prejel letni dodatek v višini 113,64 EUR. Terjatev od 1. 1. do 10. 1. 2018 je terjatev dolžnika in ne njegovih dedičev, pri čemer zapadlost ni pomembna. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je že ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ugotovilo procesno kršitev, ki je take narave, da že sama zase pomeni razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, saj je odločitev sprejel strokovni sodelavec, čeprav bi jo moral sodnik (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Že iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo v pravilni sestavi ponovno odločiti.

5. Postopek po 134. členu v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ je poseben postopek pridobitve izvršilnega naslova in sočasne dovolitve izvršbe v zvezi z odgovornostjo izplačevalca pokojnine za pravilno realizacijo sklepa o izvršbi, ki je po svojem pomenu soroden postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti v pravdnem postopku. Naveden postopek zahteva vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano le sodniku. Strokovni sodelavec v uradniškem nazivu višji pravosodni svetovalec nima zakonskega pooblastila, da odloča o navedenem predlogu upnika. Navedenega odločanja ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZIZ. Pristojnosti strokovnega sodelavca so izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), zato je polje pristojnosti strokovnega sodelavca pravilno razumeti strogo v krogu taksativno naštetih opravil. 6. Sodišče druge stopnje v odgovor na pritožbo še navaja, da presoja izvršilnega sodišča, ali je podana odgovornost izplačevalca pokojnine po prvem odstavku 134. členu v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ, ne zajema presoje pravilne odmere pokojnine in letnega dodatka v skladu z upravnimi predpisi, ampak le, ali so bili zneski pokojnine in letnega dodatka, ki bi bili sicer izplačani dolžniku, izplačani upniku v skladu s sklepom o izvršbi. Za presojo navedene odgovornosti je pomembna zapadlost, saj je lahko izplačevalec odgovoren le glede posameznih prejemkov, ki so že zapadli v plačilo. Sicer ni pravilno razumevanje upnika, da je pokojnina za mesec, v katerem je dolžnik umrl, dolžnikovo premoženje, saj je v trenutku smrti prešla pokojnina na njegove dediče (prvi odstavek 132. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), vendar je dopustna izvršba tudi na navedeno premoženje, saj dediči odgovarjajo za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 142. člena ZD), tako tudi s podedovanim, ki je predmet obravnavane izvršbe.

7. Sodišče prve stopnje v situaciji, ko ima umrli dolžnik pooblaščenca, ne prekine postopka, ampak nadaljuje s postopkom izvršbe zoper dediče kot dolžnike na podedovano premoženje, na katerega je bila izvršba že dovoljena,1 vendar jih mora zaradi zagotovitve učinkovite pravice do sodelovanja v postopku (prvi odstavek 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člen Ustave RS) pozvati, da tudi formalno vstopijo v postopek. Sodišče prve stopnje tega še ni storilo. Sicer tak vstop nima konstitutivnega, ampak le dekleratorni značaj,2 a vendar prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju pravic dedičev v postopku. Izvršilno sodišče lahko samo poizve, kdo so dolžnikovi dediči.3 Pri tem so lahko v pomoč informacije, ki jih lahko dasta pooblaščenka dolžnika in tudi upnica.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Sodišče druge stopnje je o tem v obravnavanem postopku že odločilo z VSM sklepom I Ip 185/2018 z dne 10. 5. 2018, pri čemer se je oprlo na 37. člen ZIZ v povezavi s smiselno uporabo določil prvega odstavka 100. člena, 1. točke prvega odstavka 205. in tudi 208. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, ki specialno urejajo položaj v primeru smrti stranke. S tem je izključilo uporabo 24. člena ZIZ. Upniku in sodišču ni treba čakati na zapuščinsko obravnavo in pravnomočni sklep o dedovanju, temveč lahko upnik še pred tem uveljavlja svojo terjatev zoper dediče. Primerjaj tudi Sodbo II Ips 198/2000. Izvršba se nadaljuje na podedovano premoženje, le za izvršbo na ostalo dedičevo premoženje pa je na predlog upnika potrebno izdati sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom. 2 Glej Rijavec, V. v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 291. 3 Prav tam, str. 314. Drugače Orož, D.: Aktualni problemi izvršilnega prava - izvršilni naslov, Pravosodni bilten št. 3/2010, str. 95 in nasl. Avtor meni, da 24. člen ZIZ ureja tudi univerzalno nasledstvo v primeru smrti stranke in zato razume določilo 37. člena ZIZ, ki nalaga izvršilnemu sodišču aktivnost iskanja dedičev na način, da je sodišče omejeno na pridobitev sklepa o dedovanju kot javne listine in samo ne sme ugotavljati dedičev. Menimo, da prav iz 37. člena ZIZ izhaja drugačna obravnava univerzalnega nasledstva z dedovanjem, kjer je zakonodajalec dal izvršilnemu sodniku sorodna pooblastila kot pravdnemu sodniku, da samo išče dediče in ne čaka na predlog stranke, utemeljen s kvalificirano listino, kot to velja za določila o nasledstvu po 24. členu ZIZ. 37. člen ZIZ je v razmerju do 24. člena specialen, drugače je iskanje dedičev po uradni dolžnosti povsem izvotljeno in izgubi svoj smisel.