Jedro

Vrednostne ocene in za to dejanje ne zadošča občutek razžaljenosti pač pa je potrebno, da ravnanje obdolženca tudi objektivno pomeni žalitev, podcenjevanje ali kakršnokoli drugo negativno vrednotenje.

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebne tožilke Jelke P. se kot neutemeljena zavrne .

Obrazložitev

Sodnik Okrajnega sodišča v ..., ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, je na podlagi 1. odstavka 437. člena ZKP iz razloga po 1. točki 277. člena istega zakona, zavrgel zasebno tožbo Jelke P. zoper zoper obdolženo F.Ž., vloženo zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ.

Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec zasebne tožilke. Navaja, da je sodnik, ki je sprejel napadeni sklep, grobo prestopil svoja pooblastila ter globoko posegel v temeljne človekove pravice zasebne tožilke. Poudarja, da je bilo poimenovanje zasebne tožilke z "goriško Jelko" žaljivo in ponižujoče. Navedena oznaka pa je bila zapisana z namenom zaničevanja in je hudo prizadela dostojanstvo in dobro ime zasebne tožilke. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pobijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnikova naziranja so pomotna. Pri kaznivem dejanju razžalitve gre za obliko žaljive vrednostne ocene.

Subjektivni občutek razžaljenosti zasebne tožilke ne zadošča, da bi bilo to kaznivo dejanje podano, kajti ravnanje obdolženke bi objektivno moralo pomeniti žalitev, podcenjevanje ali kakršnokoli drugo negativno vrednotenje zasebne tožilke. Iz opisa dejanja v zasebni tožbi, ki jo je Jelka P. vložila zoper obdolženo F.Ž., kaj takega ne izhaja. Ni videti, zakaj naj bi bil pridevnik "goriška" za zasebno tožilko žaljiv, podcenjevalen in omalovaževalen, kot to trdi pritožnik. Taka oznaka sama po sebi ne pomeni kakšne splošne negativne vrednostne ocene, v zasebni tožbi pa tudi niso navedene okoliščine, iz katerih bi se dalo razbrati, da bi bilo v okolju, v katerem zasebna tožilka živi, tako oslavljanje žaljivo. Seveda mora sodišče v kazenskih postopkih začetih na zasebno tožbo pokazati še posebno skrbnost, kajti nemalokrat so izrazi, ki so navidezno nevtralni, za prizadete hudo boleči, kar jih nenazadnje tudi vodi v to, da se poslužijo takega načina varovanja svojih pravic. Ponoviti pa je treba, da mora biti razžalitev podana v objektivnem smislu, kajti za kaznivo dejanje ne zadošča le subjektivna užaljenost. V kolikor bi bile v opisu dejanja navedene kakršnekoli okoliščine, iz katerih bi se dalo sklepati, da so besede, glede na navade oziroma običaje v okolju, kjer je bila razžalitev izrečena, žaljive, bi seveda sodišče ne smelo zavreči zasebne tožbe. V obravnavanem primeru pa na obdolženko leti očitek, da je zasebno tožilko poimenovala z "goriško Jelko", tako da dejanje kot je opisano nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja.

Ako sodnik že ob prejemu zasebne tožbe spozna, da je podan kateri izmed razlogov za ustavitev postopka po 277. členu ZKP, tako zasebno tožbo na podlagi 437. člena iste postave zavrže. V konkretni zadevi pa je sodnik pravilno dognal, da dejanje tako kot je opisano sploh ni kaznivo dejanje in je zategadelj ravnal prav, ko je zasebno tožbo zavrgel. V luči takih ugotovitev se pritožnikove navedbe, da je bilo zavrženje zasebne tožbe prenagljeno in da sodnik v zadevi ne bi smel odločiti ne da bi izvedel dokazni postopek in ugotovil dejansko stanje, pokažejo kot neutemeljene.

Spričo povedanega je bilo potrebno po 3. odstavku 402. člena ZKP pritožbo pooblaščenca zasebne tožilke Jelke P. kot neutemeljeno zavrniti.