Jedro

Tožnica sicer pravilno zatrjuje, da se za kršitev pogodbe ne zahteva niti storitev kaznivega dejanja niti obsodilna sodba, vendar pa je morala v predmetnem pravdnem postopku dokazati ravnanja iz 15. člena pogodbe, ki pomenijo njeno kršitev in upravičujejo enostransko odpoved pogodbe ter vrnitev plačila. Glede na to, da je toženec, ki je očitana dejanja povsem zanikal, izdana pa tudi ni bila pravnomočna kazenska obsodilna sodba, je bilo materialno in procesno dokazno breme, da z dokaznim standardom prepričanja dokaže, da je toženec storil takšna ravnanja, na tožnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.537,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2022 ter zahtevek na povračilo stroškov tožeči stranki (točka I. izreka). Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 952,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo razloge za odpoved pogodbe toženi stranki (v nadaljevanju toženec), zoper katero toženec ni nasprotoval in pri tem ni ocenjevalo vseh očitanih ravnanj (nedostojno vedenje, kršitev zakonov, predpisov, navodil policije) in pogojev kršitev delovnih obveznosti, ki jih določa Pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji št. C1714-20-900268 z dne 18. 6. 2020 (v nadaljevanju pogodba). Tožencu kot nekdanjemu pomožnemu policistu se je namreč očitalo, da je z ravnanjem, ki je imelo vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), opustil dolžnost iz 15. člena pogodbe, torej, da se v času izvrševanja pogodbenih obveznosti vzdrži takšnega ravnanja, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja ter glede na naravo dejavnosti policije materialno in moralno škodujejo ali bi lahko škodovalo interesom policije. Očitanih mu je bilo več kršitev pogodbenih določb, in sicer nedostojno vedenje, storitev dejanja, ki ima znake naklepnega kaznivega dejanja in kršitev zakonov oziroma drugih predpisov ter aktov in navodil policije. Odrejen mu je bil ukrep prepovedi približevanja, ki ga policisti v skladu s 60. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) odredijo, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku. Navedeno policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov Centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij. Prvotni ukrep prepovedi približevanja je bil poslan v presojo Okrožnemu sodišču na Ptuju, ki je odredbo PP Gorišnica s sklepom I KPD 13108/2022 potrdilo, ter ukrep prepovedi približevanja tožencu podaljšalo za čas od 8. 3. 2022 od 00.05 ure do 23. 3. 2022 do 00.05 ure. Odrejen ukrep prepovedi približevanja je bil podaljšan za najdaljše možno časovno obdobje, ki ga dopušča 4. odstavek 60. člena ZNPPol (to je za 15 dni). Iz samega sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju I KPD 13108/2022 pa izhaja vsebina ravnanja toženca, s katerim je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja. Na podlagi tega so bili znaki kaznivega dejanja ugotovljeni tudi s strani sodišča in ne izhajajo zgolj iz kazenske ovadbe in stališča policistov, kot to navaja sodišče v izpodbijani sodbi. Kljub dokumentaciji, iz katere je izhajalo sodno podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja, je sodišče oprlo odločitev na napačno izpovedbo toženca, ki je na zaslišanju dne 3. 9. 2025 izpovedal, da mu prepoved približevanja ni bila podaljšana.

Kljub temu, da je bil kazenski postopek zoper toženca ustavljen, je tožbeni zahtevek za vračilo izplačane pripravljenosti v celoti utemeljen, prav tako pa tudi predmetna pritožba. Tožnica tako pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma poredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz pritožbe sicer izhaja, da se tožnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, tudi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar v pritožbi ne konkretizira, katero bistveno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, očita sodišču prve stopnje, niti tega ni razbrati iz pritožbenih zatrjevanj. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki niso del uradnega preizkusa (4., 5., 8., 9., 10., 13. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), namreč pritožbeno sodišče preizkusi le v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi. Golo sklicevanje na ta pritožbeni razlog je zato v pritožbenem postopku neupoštevno. Posledično je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbena zatrjevanja o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava.

6.Ne držijo sicer zaključki sodišča prve stopnje, da je bila prepoved približevanja izrečena le s strani PP Gorišnica, ki je prepoved približevanja izrekla za 48 ur od 8. 3. 2022 do 10. 3. 2022, saj je sam toženec v postopku izpovedal, da je ukrep prepovedi približevanja trajal do 22. 3. 2022, in da ni bil podaljšan po 22. 3. 2022. Ta ukrep namreč v skladu s 4. odstavkom ZNPPol izda policija le za 48 ur, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča pa ga ob obveznem preizkusu lahko izreče za najdaljše obdobje 15 dni.

Ni torej dvoma, da je prepoved približevanja tožencu bila odrejena za najdaljše zakonsko obdobje 15 dni.

7.Vendar je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati, da je toženec storil očitana mu dejanja, kljub temu pravilen. Iz navedb tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bila pogodba odpovedana, ker se je toženec kot pomožni policist nedostojno vedel, storil dejanja, ki imajo znake naklepnega kaznivega dejanja in kršil zakone oziroma druge predpise ter akte in navodila policije. V zvezi z ugotovitvijo teh razlogov za odpoved pogodbe je tožnica kot relevantne predlagala vpogled v pogodbo, v odpoved pogodbe z dne 28. 3. 2022, v zapisnik PP Gorišnica z dne 7. 3. 2022 in v odredbo o prepovedi približevanja z dne 8. 3. 2022. Toženec pa je v postopku zanikal, da bi storil dejanja, ki so opisana v policijskem zapisniku, češ da je šlo za neresnične izjave njegove izvenzakonske partnerke. V dokaz teh trditev je predlagal svoje zaslišanje in predložil sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju I K 13108/2022 z dne 15. 6. 2023, s katero je le-to razsodilo, da se obtožba zoper toženca za storitev kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), zavrne.

8.Tožnica sicer pravilno zatrjuje, da se za kršitev pogodbe ne zahteva niti storitev kaznivega dejanja niti obsodilna sodba, vendar pa je morala v predmetnem pravdnem postopku dokazati ravnanja iz 15. člena pogodbe, ki pomenijo njeno kršitev in upravičujejo enostransko odpoved pogodbe ter vrnitev plačila. Glede na to, da je toženec, ki je očitana dejanja povsem zanikal, izdana pa tudi ni bila pravnomočna kazenska obsodilna sodba, je bilo materialno in procesno dokazno breme, da z dokaznim standardom prepričanja dokaže, da je toženec storil takšna ravnanja, na tožnici. Slednja dokaznega bremena ni zmogla, saj zaslišanja zunajzakonske partnerke tožnika ni predlagala. Tega ne more spremeniti niti odredba PP Gorišnica o prepovedi približevanja z dne 8. 3. 2022 (ki nedvomno ni trajala samo do 10. 3. 2022 (dokaz C1), temveč do 22. 3. 2022), ki je bila izdana v postopku, v katerem zadošča dokazni standard utemeljenega suma za storitev kaznivega dejanja (prvi odstavek 60. člena ZNPPol), ki je primerljiv dokaznemu standardu verjetnosti v pravdnem postopku, in ki za meritorno odločitev v predmetni zadevi ne zadošča.

9.Sodišče prve stopnje tako ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti, ali je toženec sporna dejanja, ki jih je naznanila izvenzakonska partnerka toženca, in ki so imela za posledico odpoved pogodbe, storil, ter da je posledično bila pogodba pravilno odpovedana in je mogla nastopiti posledica iz 2. odstavka 15. člena pogodbe, torej vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih dvanajstih mesecih pred prenehanjem pogodbe. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je tako pravilna.

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------

14. odstavek 60. člena ZNPPol med drugim določa, da policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do 15 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija.

2Več o tem Jan Zobec, Dokazno breme v pravdnem postopku, Pravosodni bilten št. 1/2004, str. 132.