Jedro

Tožena stranka je z novo pravnomočno odločbo odločila tudi o spornem obdobju, za katerega tožnik v tem sporu uveljavlja začasno nezmožnost za delo. Ker je bil tožniku z novo odločbo že priznan bolniški stalež za sporno obdobje, si tožnik pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Zato ni več podana pravna korist tožnika za vodenje spora in je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da ni več podana pravna korist, tožbo zavrglo in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je v postopku izpodbijal dokončno odločbo (popravni sklep), s katerim je tožena stranka odločila, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo. Tožena stranka je sicer za isto obdobje izdala več sklepov z različno vsebino. Tožnik je bil tako za isto obdobje enkrat „zmožen za delo“ drugič pa „nezmožen za delo“. Tožena stranka za tožnika neugodne odločbe ni nadomestila z ugodno oziroma izpodbijane odločbe dosedaj še ni odpravila. Takšno stanje pa pravno ni dopustno. Prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zgolj pritrjuje nezakoniti praksi tožene stranke. Izpodbijana in očitno nepravilna (ter za tožnika neugodna) odločba tožene stranke je tako še vedno formalno veljavna, tožnik pa je v negotovosti, katera odločitev je zanj zavezujoča, saj sta obe odločbi še vedno formalno veljavni. Gre za pravno nevzdržno stanje, ki terja spremembo oziroma odpravo sporne odločbe. S tem, ko je sodišče tožbo zavrglo, je tožniku onemogočilo uveljaviti na zakonu utemeljen pravni interes. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep o popravi pomote št. ... z dne 2. 3. 2015, s katerim je tožena stranka v odločbi zdravstvene komisije št. ... z dne 12. 2. 2015 v izreku besedno zvezo „št. ... z dne 4. 2. 2015“ nadomestila z naslednjo besedno zvezo „št. ... z dne 30. 1. 2015“. V odločbi zdravstvene komisije št. ... z dne 12. 2. 2015 pa je v drugem odstavku obrazložitve besedilo „od 6. 2. 2015 do 15. 3. 2015“ nadomestila z besedilom „od 4. 2. 2015 do 5. 2. 2015“. Na koncu stavka je dodalo besedilo „od dne 6. 2. 2015 dalje je zavarovanec zmožen za delo“.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

7. Iz dokumentacije v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka sklep o popravi pomote izdala na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami). Popravila je izrek v odločbi z dne 12. 2. 2015 kjer je pomotoma bila navedena odločba z dne 4. 2. 2015. S tem v zvezi pa je popravila tudi del obrazložitve v drugem odstavku odločbe z dne 12. 2. 2015. Iz tožnikovih navedb izhaja, da naj bi bila sporna odločitev tožene stranke in sicer, da je od 6. 2. 2015 dalje zmožen za delo.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča pa navedena odločitev ni več aktualna, kajti tožena stranka je z dokončno in pravnomočno odločbo št. ... z dne 4. 2. 2015 ugotovila, da je bil tožnik od 6. 2. 2015 do 15. 3. 2015 začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela). Tožniku je bil torej bolniški stalež za sporno obdobje z novo odločbo že priznan, na kar opozarja tudi tožena stranka. V tem primeru tako niti ni prišlo do prekrivanja obdobja, saj je drugostopenjski organ presojal odločitev prvostopenjskega organa, kot je izhajala iz odločbe z dne 30. 1. 2015, medtem ko je prvostopenjski organ glede na novo ugotovljeno zdravstveno stanje dne 4. 2. 2015 ugotovil, da je tožnik tudi od 6. 2. 2015 do 15. 3. 2015 začasno nezmožen za delo. Z novo pravnomočno odločbo je bilo torej odločeno o spornem obdobju, kar pomeni, da so s tem tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik še vedno v negotovosti. Ker ni več podana pravna korist tožnika za vodenje spora (tožnik si namreč ne more izboljšati pravnega položaja, saj mu je bil z novo odločbo že priznan bolniški stalež za sporno obdobje), je sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča, tožbo utemeljeno zavrglo. Pravilno je tudi pojasnilo, da za odločanje o pravici do nadomestila ni izpolnjena procesna predpostavka in sicer izdaja dokončnega upravnega akta.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.