Jedro

Za odgovor na vprašanje, ali gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita za terjatev do stečajne mase ali za strošek stečajnega postopka, ni odločilno, kdaj je terjatev za vrnitev kredita nastala (že s sklenitvijo Kreditne pogodbe ali šele s prejemom kredita), temveč je glede na zakonsko besedilo pravno pomembno, kdaj je bila Kreditna pogodba sklenjena.

Pri terjatvi tožeče stranke za vrnitev (prejetega) kredita ne gre za strošek stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, ker ne gre (a) za terjatev, ki bi nastala med postopkom prisilne poravnave, saj je bila Kreditna pogodba sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženko, niti ne gre (b) za izpolnitev obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj je tožnica svojo obveznost iz Kreditne pogodbe (nakazilo kratkoročnega posojila) v celoti izpolnila pred začetkom stečajnega postopka.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 11.431,40 EUR stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je (s sklepom) zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke za 1,400.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2014 (I. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je hkrati (s sodbo) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke za 424.777,60 EUR2 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2014 (II.1. točka izreka) in za plačilo 1,824.777,60 (1,400.000,00 + 424.777,60) EUR kot stroškov stečajnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2013 (II.2. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo povrnitev 14.283,15 EUR pravdnih stroškov tožene stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je (s sklepom) pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II.1. točki njenega izreka spremenilo tako, da je zavrglo tudi tožbo za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke za 424,777,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe (I. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je hkrati (s sklepom in sodbo) pritožbo tožeče stranke v preostalem delu zavrnilo ter odločbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka (s sklepom) ter v nespremenjenem delu II. točke izreka in v III. točki izreka (s sodbo) potrdilo (II. točka izreka). Pri tem je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

**Revizijski postopek**

5. Tožeča stranka je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji ter zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma razveljavitev samo sodbe sodišča druge stopnje ali tudi sodbe sodišča prve stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka.

6. Tožeča stranka je revizijo vložila tako zoper sodbo kot zoper sklep sodišča druge stopnje (kot to izhaja iz naslova in uvoda revizije). Vendar pa iz revizijske izjave izhaja, da izpodbija samo sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje, saj predlaga samo njeno razveljavitev (skupaj s sodbo sodišča prve stopnje), ne pa tudi sklepa sodišča druge stopnje3 (skupaj s sklepom sodišča prve stopnje). Pa tudi revizijski razlogi se nanašajo samo na sodbo sodišča druge stopnje (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje4). Zato je revizijsko sodišče v nadaljevanju preizkusilo samo sodbo sodišča druge stopnje (II. in III. točko njenega izreka v zvezi z II.2. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje).

7. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Uporaba ZPP(-E)** Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 13. 10. 2015, kar je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki so se uporabljale pred začetkom uporabe ZPP-E. **Povzetek pravno relevantnih dejanskih ugotovitev5**

8. Pravdni stranki sta 24. 1. 2011 sklenili kreditno pogodbo (v nadaljevanju Kreditno pogodbo), s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo toženi stranki do 31. 1. 2011 izplačala 1,400.000,00 EUR kratkoročnega kredita. Tožena stranka pa se je zavezala, da bo kredit vrnila najkasneje do 9. 1. 2012, skupaj s pogodbenimi obrestmi v višini 8 %, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je svojo pogodbeno obveznost izpolnila in 26. 1. 2011 toženi stranki na račun nakazala 1,400.000,00 EUR. Tožena stranka prejetega posojila s pripadajočimi obrestmi ni vrnila.

9. 25. 1. 2011 se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave (na podlagi predloga, vloženega 3. 1. 2011). 15. 6. 2011 se je postopek prisilne poravnave nad toženo stranko [zaradi umika predloga] ustavil in se je začel stečajni postopek. Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila svojo terjatev [iz naslova "kratkoročnega posojila" v znesku 1,400.000,00 EUR].

10. Pravdni stranki sta 14. 6. 2013 sklenili sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (pod opr. št. XI Pg 1982/2012), s katero je bila ugotovljena terjatev tožeče stranke, ki vključuje tudi terjatev po kreditni pogodbi z dne 24. 1. 2011 v znesku 1,400.000,00 EUR.

11. Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad toženo stranko ST 1/2011 umaknila prijavljeno terjatev v znesku 1,400.000,00 UUR, ker jo uveljavlja kot strošek stečajnega postopka v tem pravdnem postopku ["in se takšna terjatev ne prijavlja v stečajni postopek"].

**Pravna presoja sodišč prve in druge stopnje**

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožeča stranka kot upnica in tožena stranka kot stečajna dolžnica Kreditno pogodbo sklenili 24. 1. 2011, to je [en dan] pred začetkom postopka prisilne poravnave. Zato ne sodi v posle iz drugega odstavka 289. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), četudi je bila realizirana po začetku postopka prisilne poravnave (13. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). Sicer pa je bila Kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s 151. členom ZFPPIPP kot prisilnim predpisom (10. točka obrazložitve iste odločbe v povezavi z njeno 8. točko).

13. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da sklenitev Kreditne pogodbe v nasprotju s 151. členom ZFPPIPP nima za posledico njene ničnosti, pač pa posledico, da se domneva obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti (po 3. točki prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP) oziroma da je takšno ravnanje lahko razlog za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave (po 5. točki 172. člena ZFPPIPP); da je torej Kreditna pogodba veljavno sklenjena (12. točka obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje).

14. Sicer pa je presodilo, da je "dolžniško-upniško razmerje" med pravdnima strankama oziroma obveznost pogodbenih strank nastala s sklenitvijo oziroma podpisom Kreditne pogodbe, ne pa z izpolnitvenim ravnanjem, to je izplačilom denarja (13. točka obrazložitve iste odločbe). Ker pa je bila Kreditna pogodba sklenjena 24. 1. 2011, kar je pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožeča stranka plačila terjatve za vračilo spornega posojila ne more zahtevati po pravilih [o plačilu stroškov stečajnega postopka] iz drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP (14. točka obrazložitve iste odločbe).

**Presoja utemeljenosti revizije**

15. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v izpodbijanem delu in v mejah uveljavljanih razlogov (prvi odstavek 371. člena ZPP).

16. S sklenitvijo Kreditne pogodbe (dne 24. 1. 2011) je za kreditodajalko (tožnico) nastala obveznost, da kreditojemalki (toženki) odobri kratkoročni kredit v višini 1,400.000,00 EUR (1. člen Kreditne pogodbe); za kreditojemalko (toženko) pa je nastala obveznost, da ga vrne pod pogoji iz 2. člena Kreditne pogodbe.

17. S Kreditno pogodbo je bil določen rok črpanja kredita do 31. 1. 2011 (tožnica je znesek kredita nakazala na račun toženke 26. 1. 2011). Z isto pogodbo je bil določen rok vračila kredita najkasneje do 9. 1. 2012 (toženka prejetega kredita s pripadajočimi obrestmi ni vrnila).

18. Postopek prisilne poravnave nad toženko se je začel 25. 1. 2011. Po ustavitvi tega postopka (zaradi umika predloga) pa se je nad toženko 15. 6. 2011 začel stečajni postopek.

19. Vendar pa za odgovor na vprašanje, ali gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita za terjatev do stečajne mase ali za strošek stečajnega postopka, ni odločilno, kdaj je terjatev za vrnitev kredita nastala (že s sklenitvijo Kreditne pogodbe ali šele s prejemom kredita), temveč je glede na zakonsko besedilo pravno pomembno, kdaj je bila Kreditna pogodba sklenjena.

20. Ob upoštevanju datuma sklenitve Kreditne pogodbe pa se pokaže, da gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita (z obračunanimi pogodbenimi in zamudnimi obrestmi) za terjatev do stečajne mase (in ne za strošek stečajnega postopka). Tako je svojo terjatev (pravilno) razumela tudi tožnica, saj jo je (25. 8. 2011) prijavila v stečajnem postopku, vendar pa jo je potem, ko je bila v stečajnem postopku prerekana in v postopku s tožbo na ugotovitev njenega obstoja (14. 6. 2013) ugotovljena s sodno poravnavo, (6. 7. 2015) umaknila (ker je bila prepričana, da gre za strošek stečajnega postopka, ki se kot tak ne prijavlja v stečajnem postopku).

21. Pri terjatvi tožeče stranke za vrnitev (prejetega) kredita (z obračunanimi pogodbenimi in zamudnimi obrestmi) namreč ne gre za strošek stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, ker ne gre (a) za terjatev, ki bi nastala med postopkom prisilne poravnave (iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP), saj je bila Kreditna pogodba sklenjena 24. 1. 2011, kar je pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženko (dne 25. 1. 2011), niti ne gre (b) za izpolnitev obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz 2. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 265. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 24. člena ZFPPIPP), saj je tožnica svojo obveznost iz Kreditne pogodbe (nakazilo kratkoročnega posojila v znesku 1,400.000,00 EUR) v celoti izpolnila 26. 1. 2011, kar je pred začetkom stečajnega postopka (dne 15. 6. 2011).

**Odločitev o reviziji**

22. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za revizijsko odločitev.

23. Glede na obrazloženo (predvsem glede na to, da je bila Kreditna pogodba sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave (četudi le en dan prej)), namreč ni pravno pomemben odgovor na pritožbene navedbe, ki zadevajo "retroaktivno" uporabo določb [z novelo ZFPPIPP-F] spremenjenega drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP6, niti odgovor na pritožbene navedbe, za kaj je toženka posojena sredstva porabila, v zvezi s čimer je sicer revidentka (v V. točki revizije) uveljavljala absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in (v II. točki revizije) kršitev ustavno zagotovljene pravice do zasebne lastnine.

24. Toženka je (v III. točki revizije) uveljavljala tudi absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar vsebinsko, očitno (glede na trditve o vsebinsko prazni in nejasni obrazložitvi, ki onemogoča preizkus izpodbijane odločbe), iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, a neutemeljeno, saj je odgovor pritožbenega sodišča (v 15. točki obrazložitve njegove odločbe), ki povzema jedro sklepa VSL Cst 140/2012 z dne 20. 6. 2012, da pri pogodbah o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve, dovolj izčrpen. Poleg tega je tudi pravilen, saj je pravna usoda posameznih zahtevkov (terjatev) samostojna, vezana na konkretno dobavo blaga ali storitve.

25. Ker torej nista podana uveljavljana revizijska razloga, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

26. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

27. Ker revidentka z revizijo ni uspela, mora v skladu s 155. členom ZPP respondentki povrniti 11.431,40 EUR stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

28. Stroški revizijskega odgovora so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter vsebujejo 9.350,00 EUR stroškov za nagrado za postopek z revizijo (tar. št. 3300), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 2.061,40 EUR 22 % davka na dodano vrednost. 1 Znesek 108.266,67 EUR predstavlja obračunane 8 % pogodbene obresti od 26. 1. 2011 do 9. 1. 2012, medtem ko znesek 316.511,08 EUR predstavlja obračunane zakonske zamudne obresti od 10. 1. 2012 do vložitve tožbe (glej 1. točko obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). 2 Proti temu sklepu sicer (zaradi ugoditve pritožbi v tem delu) niti nima pravovarstvene potrebe. 3 S sodbo sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči [stranki] kot strošek stečajnega postopka plačati 1,824,777,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2013. 4 Glej 5. točko obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje. 5 ZFPPIPP je v drugem odstavku 289. člena pred spremembo določal: "Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku in imajo pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka." ZFPPIPP v drugem odstavku 289. člena po spremembi (noveli) o določa: "Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona."