Jedro

Pomivanje kozarcev je vsakdanje, enostavno gospodinjsko opravilo, pri katerem ne obstaja neobičajna velika možnost za nastanek poškodb, predvsem pa ne terja posebnega usposabljanja delavca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 2. točka izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne v celoti.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 131,60 EUR stroškov postopka ter 78,00 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati 560,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2008 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 1.443,63 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. S sklepom je zavrnilo ugovor pasivne legitimacije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Najprej opozarja, da v postopku ni ugovarjala pasivne legitimacije, ampak temelju tožbenega zahtevka. Materialnopravno zmoten je tudi zaključek sodišča, da je podana vzročna zveza med poškodbo tožnice in opustitvijo zavarovanca, ker tožnici ni omogočil zdravniškega pregleda in preizkusa usposobljenosti za delo. Ugotovitve izvedenca niso dovolj za ugotovitev odškodninske odgovornosti tožničinega delodajalca. Neopravljen preizkus iz varstva pri delu in zdravniški pregled nista v vzročni povezavi s poškodbo tožnice. Pomivanje kozarcev je nezahtevno in vsakdanje gospodinjsko opravilo, zato je tožničin delodajalec lahko pričakoval, da tožnica ve, da se steklo lahko razbije in je o tem ni bilo potrebno poučevati v okviru usposabljanja za delo, prav tako za to delo tožnica ni potrebovala zdravniškega pregleda. Do poškodovanja je prišlo izključno zaradi nepazljivosti tožnice.

3. Tožnica je odgovorila na pritožba, sodba je po njenem strokovna in pravno pravilna, zato predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava, kot je v času škodnega dogodka določal prvi odstavek 184. člena Zakona o delovnih razmerjih. Odškodninska odgovornost delodajalca je torej podana, če so podane predpostavke civilnega delikta: škoda, nedopustno ravnanje povzročitelja, obstoj vzročne zveze med ravnanjem in škodo ter krivda na strani povzročitelja.

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi postopek glede na vrednost spornega predmeta vodilo po pravilih o postopku v sporih majhne vrednosti (424. do 458. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ugotovilo je sledeče dejansko stanje: tožnica se je poškodovala 23. 7. 2008 pri pomivanju kozarcev v gostinskem lokalu zavarovanca tožene stranke; z mezincem leve roke je potegnila po robu počenega kozarca za pivo, zaradi česar je prišlo do vrezne rane na notranji strani mezinca leve roke; tožnica je v gostinskem lokalu delala kot natakarica preko študentske napotnice; zavarovanec tožene stranke je tožnici dovolil opravljati delo, čeprav ni imela opravljenega zdravniškega pregleda in ni opravila preizkusa usposobljenosti za delo; zavarovanec tožene stranke tožnice ni usposobil za varno in zdravo delo; uporaba zaščitnih rokavic v konkretnem primeru ni prišla v poštev.

7. Na zgoraj navedene dejanske ugotovitve je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), saj v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev ocenilo, da je zavarovanec tožene stranke odgovoren za nastanek škode tožeči stranki, ker je kršil določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), predvsem določbi 19. in 38. člena ZVZD-1. Delodajalec je namreč po ugotovitvah sodišča, ki temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, opustil dolžnost usposobiti tožnico za varno opravljanje dela natakarice. Tožnica je bila v času škodnega dogodka stara komaj 16 let in za delo v gostinskem lokalu popolnoma neizkušena. Pred nastopom dela ji niso bile predstavljene nevarnosti dela, ki ga bo opravljala, niti svetovano, kako se izogniti nevarnosti loma zaradi pogostejše uporabe steklovine. Obstoj objektivne odgovornosti je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zavrnilo.

9. Ključna okoliščina za odločitev je očitek zavarovancu tožene stranke, da je opustil dolžnost usposabljanja tožnice za varno delo – pomivanje kozarcev. Glede opustitve dolžnosti opravljenega zdravniškega pregleda in preizkusa usposobljenosti za delo prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo vzročne zveze med poškodbo tožnice in navedenimi opustitvami, zanjo tožnica tudi ni podala nobene trditvene podlage. Presoja prvostopenjskega sodišča, da je podana vzročna zveza med opustitvijo zavarovanca tožene stranke iz 24. člena ZVZD (določbe ZVZD-1 ob času škodnega dogodka namreč še niso bile v veljavi) ter poškodbo tožnice, pa je zmotna. Določba prvega odstavka 24. člena ZVZD je namreč med ostalim nalagala delodajalcu, da mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja. Ta dolžnost delodajalca se nanaša na ustrezno usposabljanje delavca za konkretno delovno mesto, a ne na takšen način, da bi moral posebej izobraževati in usposabljati delavca za opravila, ki so v vsakdanjem življenju pogosta in običajna npr. gospodinjska opravila, ki ne terjajo posebnih veščin in učenja. Kot je pritožbeno sodišče že poudarilo v sklepu II Cp 1472/2014 z dne 5. 8. 2014, je pomivanje kozarcev vsakdanje, enostavno gospodinjsko opravilo, pri katerem ne obstaja neobičajna velika možnost za nastanek poškodb, predvsem pa ne terja posebnega usposabljanja delavca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za mlajšo oškodovanko, ki po njenih trditvah za delo v gostinskem lokalu še ni imela izkušenj. Drugačno stališče prvostopenjskega sodišča je izrazito neživljenjsko.

10. Ker je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo vzročno zvezo med opustitvijo zavarovanca tožene stranke in škodo, je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Glede na izčrpano trditveno podlago tožeče stranke glede tega ima pritožba prav, da ni podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena ZPP ugodilo pritožbi ter sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrnilo.

11. O stroških postopka je odločeno na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica je v pravdi popolnoma propadla, zato mora toženi stranki skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti njene potrebne stroške postopka, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo.