Jedro

Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.

Izrek

Pritožba obdolženega V. T. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi II. odstavka 375. člena v zvezi s 445.č členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo ugovor E. T., žene obdolženega V. T., z dne 30.6.2006, proti sodbi Okrajnega sodišča v Celju o kaznovalnem nalogu z dne 21.6.2006, opr. št. K 247/2006, kot nedovoljen.

Proti takšnemu sklepu je obdolženi vložil laično pritožbo, v kateri je navedel, da se zdravi za manično depresijo in da odtujene stvari niso ostale v njegovi lasti ter jih ni uporabljal. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede na II. odstavek 445.č člena ZKP pravilno ugotovilo, da je ugovor obdolženčeve žene nedovoljen. Ugovor proti kaznovalnemu nalogu je namreč posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno določa, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 367. člena ZKP, ki se smejo proti sodbi pritožiti v obdolženčevo korist. Sodba o kaznovalnem nalogu je bila vročena osebno obdolženemu in v pravnem pouku je bil poučen, da lahko vloži ugovor samo on ali njegov zagovornik. Obdolženčeva žena tako ni bila upravičena vložiti ugovora, ki ga je zato bilo potrebno po II. odstavku 375. člena ZKP zavreči kot nedovoljenega. Pritožbene navedbe glede ukradenih stvari in obdolženčevega zdravstvenega stanja pa za presojo izpodbijanega sklepa in upravičencev do ugovora proti kaznovalnemu nalogu niso pomembne, zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

V skladu z navedenim je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, obdolženi pa ima še vedno možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.